Potem ko so predstavniki davčne in carinske uprave ta teden predstavili dosedanje dosežke okrepljenega nadzora nad sivo ekonomijo, so z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) sporočili, da več pobranih davkov z naslova boja proti sivi ekonomiji nikakor ne more biti razlog, da ne bi uvedli tudi davčnih blagajn. S njimi bi bil nadzor še bolj informatiziran in še bistveno uspešnejši.

Zadovoljstvo finančnega ministrstva z izkupičkom od boja proti sivi ekonomiji zato po mnenju GZS-ja ne more biti razlog za nadaljnje izogibanje odločitvi o uvedbi davčnih blagajn. Če bo vlada odločitev o davčnih blagajnah odložila, se bo to lahko v javnosti razumelo kot vnovično pomanjkanje politične volje v boju za pravno državo, so opozorili.
Nesmiseln sramotilni steber
Znova so ponovili tudi mnenje, da je nesmiselno javno objavljati seznam davčnih dolžnikov, saj se vrednost davčnega dolga družb s seznama ne zmanjšuje. Namesto tega predlagajo, naj se dolžnikom, ki so zašli v težave zaradi objektivnih razlogov, omogoči ugodnejši reprogram davčnega dolga pod pogojem tekočega plačevanja davkov.

Hkrati na zbornici predlagajo tudi bolj drastične ukrepe zoper tiste, ki verižijo davčni dolg v več podjetjih, in sicer naj lastnik takšnih podjetij osebno jamči za davčni dolg vseh podjetij, katerih lastnik je.