Predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič ne skriva razočaranja nad potekom pogajanj z vlado. Foto: BoBo
Predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič ne skriva razočaranja nad potekom pogajanj z vlado. Foto: BoBo

Z izstopom iz pogajanj želijo namreč doseči, da vlada sprevidi "nesprejemljivost, kratkovidnost ter gospodarsko in socialno nevzdržnost svojega ravnanja".

GZS: Konkurenčnos se bo poslabšala
Vlada je po njihovem mnenju "praktično pokleknila pred sindikati javnega sektorja, ki so vehementno nasprotovali varčevanju v javnem sektorju" in od načrtovanih 127 milijonov evrov s sindikati javnega sektorja izpogajala le 20 milijonov evrov prihranka v prihodnjem letu. Miliča pa pri tem najbolj moti, da vlada vztraja pri več kot 100 milijonih evrov dodatnih obremenitev gospodarstva.

Milič opozarja, da se je število delovnih mest v gospodarstvu od leta 2008 znižalo za več kot 90 tisoč, pri tem pa se je v javnem sektorju povečalo število delovnih mest za štiri tisoč, po nekaterih drugih podatkih pa kar za 11.600. Neenakomerna je tudi rast plač, ta se je v zasebnem sektorju od leta 2007 povečala za 10 odstotkov, v javnem sektorju pa kar za 15 odstotkov.

"Napovedane dodatne obremenitve gospodarstva bodo samo še poslabšale poslovno okolje in konkurenčni položaj Slovenije," je prepričan Milič, ki dodaja, da je GZS prav zato, četudi stežka, zapustil pogajanja o socialnem sporazumu. S to potezo želijo doseči, da vlada "sprevidi nesprejemljivost, kratkovidnost ter gospodarsko in socialno nevzdržnost svojega ravnanja."

Pogajanja o socialnem sporazumu za gospodarsko rast in nova delovna mesta za prihodnje leto so se začela pretekli petek, končana pa naj bi bila do novega leta, kar pričakuje tudi Evropska komisija. Zadnji tovrstni sporazum je bil nazadnje podpisan za obdobje 2007-2009.

Ministrstvo: Načrtujemo tudi reforme
Na očitke GZS-ja so se odzvali tudi pri ministrstvu za javno upravo, kjer predvsem opozarjajo, da bo finančni učinek pogajanj s sindikati javnega sektorja 36, ne 20 milijonov evrov. Brez dogovora pa bi morala vlada, če bi želela doseči primanjkljaj, nižji od treh odstotkov BDP-ja, predlagati interventni poseg v plačno lestvico, kar bi bila po mnenju ministrstva slabša rešitev za delavce.

Ministrstvo zanika tudi očitke, da dogovor s sindikati ne vsebuje nobenih reform. V dogovoru namreč predvidevajo, da se bodo prihodnje leto začeli pogajati tudi o odpravi anomalij plačnega sistema v javnem sektorju in tudi o normativni ureditvi sistema plač.