Terminal za utekočinjeni plin na Krku naj bi začel delovati leta 2019 ali 2020, njegova letna zmogljivost pa naj bi bila šest milijard kubičnih metrov plina. Foto: BoBo
Terminal za utekočinjeni plin na Krku naj bi začel delovati leta 2019 ali 2020, njegova letna zmogljivost pa naj bi bila šest milijard kubičnih metrov plina. Foto: BoBo
Vse manj izvoza v Ukrajino

Ukrajinska kriza in zapletanje odnosov med Evropsko unijo in Rusijo opazno vplivata tudi na Hrvaško. Naša južna soseda ima ambiciozne načrte v energetiki. Plinovod Južni tok jo je sicer zaobšel, kar pa ne pomeni, da ni drugih projektov, v katere bi, vsaj do nedavnega, radi pritegnili ruske partnerje. A zdaj se v Zagrebu očitno vse bolj zanašajo na Evropsko unijo.

V zraku visi usoda deleža madžarske naftne družbe v hrvaški Ini. Minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak je zelo kritičen do modela upravljanja v hrvaški naftni družbi in napovedujejo se spremembe.

Za nakup MOL-ovega deleža naj bi se zanimali ruski družbi Gazprom in Rosneft. Slednja v regiji še nima podružnice. Vse več pa je namigov, da naj bi kupca za delež v Ini našli kar v domovini sami.

Zgodba o manjšanju evropske odvisnosti od Rusije tako odmeva tudi na Hrvaškem, in to ne zgolj v primeru Ine, ampak tudi na plinskem področju. Južni tok za Hrvaško ni tako ugoden, je predvčerajšnjim dejala zunanja ministrica Vesna Pusić.

Plinovod v obliki stranske veje iz naslova tranzita ne bi prinašal omembe vrednega dohodka. Hrvaška zato namerava razvijati druge projekte in samo plinska družba Plinacro v prihodnjih desetih letih načrtuje kar 1,2 milijarde evrov investicij.

Polovico, načrtovanih 630 milijonov, naj bi stal le terminal za utekočinjeni plin na otoku Krk, ki naj bi začel delovati leta 2019 ali 2020, njegova letna zmogljivost pa naj bi bila šest milijard kubičnih metrov plina.

Terminal zahteva tudi gradnjo infrastrukture v obliki evakuacijskega plinovoda do Slovenije ter cev od Omišlja do Slavonskega Broda in naprej na Madžarsko. Tako v perspektivi nastaja alternativna energetska povezava od Baltika do Jadrana, neodvisna od Rusije, zato naj bi ta projekt nosil oznako "prednostni" tudi za Evropsko komisijo.

Hrvaška pričakuje vsaj polovično financiranje iz bruseljskih skladov, kar je nedavno tega zagotovila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, hrvaški mediji pa pišejo tudi o posredovanju ZDA v Bruslju, naj podpre hrvaške načrte, tudi finančno.

V tem kontekstu je treba razumeti tudi nove projekte transjadranskega in jonsko-jadranskega plinovoda, ki naj bi v južno Italijo in na Balkan, kot alternativo ruskemu, pripeljali kaspijski plin.

Andrej Stopar, Radio Slovenija

Vse manj izvoza v Ukrajino