Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.2 od 38 glasov Ocenite to novico!
false
Hrvaška (še) ne spoštuje evropskega pravnega reda glede zaščitenega poimenovanja vina teran. Foto: BoBo
false
Na hrvaških trgovskih policah še vedno prodajajo istrsko vino z oznako teran, čeprav to po 1. juliju ni več dovoljeno. Foto: Elen Batista Štader, TV Slovenija
false
Teran je vino iz sorte refošk, ki se prideluje na Krasu. Foto: BoBo

Dodaj v

Hrvaška ne bi smela več prodajati vina pod imenom teran, toda ni tako

Teranska vojna
14. september 2016 ob 07:49,
zadnji poseg: 14. september 2016 ob 09:32
Ljubljana - MMC RTV SLO

Na Hrvaškem so zaradi slovenske zaščite imena lahko le do začetka julija prodajali preostale zaloge istrskega terana. Toda prodaja se nadaljuje. Ali Sloveniji preostaja zgolj tožba proti Hrvaški na sodišču EU-ja?

Slovenski hrvaški mejni spori so, vsaj v času, ko poteka arbitraža (čeprav je Hrvaška ne priznava), za nekaj časa potihnili. Toda kot kaže, sta državi našli novo fronto, kjer lahko kažeta "mišice" - zaščiteni prehranski izdelki na območju EU-ja. Če sta našli skupni jezik pri zaščiti istrskega pršuta, je Slovenija že nasprotovala geografski zaščiti imena varaždinsko zelje in slavonski kulen, saj se pridelujeta oz. proizvajata tudi v Sloveniji. Združenje slovenske mesne industrije je pri kulenu kot argument navedlo, da se v Sloveniji proizvaja že četrt stoletja in še več.

Največji meddržavni zaplet pa je pri geografski zaščiti imena vina teran. Slovenija ga je (vino iz sorte refošk, ki se prideluje samo na Krasu) zaščitila že ob približevanju EU-ju v skladu z evropskimi predpisi, Hrvaška pa temu tedaj ni nasprotovala oz. je na to pozabila ali spregledala. Hkrati pa je Hrvaška slovensko zaščito terana z vstopom v EU sprejela. Toda nato se je premislila in zahtevala podelitev določenih izjem glede terana, na koncu pa ji je bila omogočena le prodaja starih, predpristopnih zalog terana do njihovega izčrpanja, ni pa jim bilo odobreno označevanje vina z imenom teran za vino, ki je bilo proizvedeno po vstopu Hrvaške v EU.

Hrvaška naj bi po naših virih v Bruslju intenzivno lobirala, da bi lahko ime teran za svoja vina uporabljali vinogradniki v hrvaški Istri. Toda za zdaj jim ni uspelo prepričati Evropske komisije. Z začetkom julija se je namreč iztekel triletni rok, v katerem so morali hrvaški vinogradniki prodati svoje zaloge vina, označenega kot teran.

Vendar kot so že poročali številni slovenski mediji, se glede prodaje hrvaškega terana pravzaprav ni nič spremenilo. Istrski teran se še vedno prodaja v številnih hrvaških trgovinah. Evropski, pa tudi drugi ljubitelji vina pa ga lahko nabavijo v hrvaških spletnih vinarnah, ki prodajajo svoja vina tudi tujim kupcem. Istrske vinarne prav tako niso spremenile poimenovanja vina, ki so ga v preteklosti označevali kot teran.

Da je spoštovanje evropskega pravnega reda na področju geografsko zaščitenih izdelkov s figo v žepu, je javno pokazala tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki je konec julija v okviru umaškega teniškega turnirja podelila glavno nagrado na na tamkajšnjem izboru istrskih vin, ki jo je prejel mladi teran iz Motovuna. Vse skupaj je bilo še bolj ironično, saj je bil tam navzoč tudi prvi mož Slovenije, predsednik republike Borut Pahor. Po poročanju Glasa Istre naj bi ga zaradi slovenske zaščite terana zbodla voditeljica prireditve. O Pahorjevem odzivu niso poročali, najbrž pa si ga ni težko predstavljati.

Evropska komisija računa na medsosedski dogovor
Kakšen smisel ima sploh geografska zaščita izdelkov v EU-ju, če se očitno lahko povsem namerno krši? Minister za kmetijstvo Dejan Židan je zaradi kršitev pri prodaji terana pojasnil, da so od Hrvaške zahtevali, da "njihove pristojne inšpekcije preverijo dokaze in ukrepajo".

Če Hrvaška ne bo ukrepala v skladu s pravom EU-ja, pa nameravajo na kmetijskem ministrstvu enako zahtevo podati na Evropsko komisijo. "Ne gre za politično zgodbo, temveč dejstvo, da smo del skupnega evropskega prostora, s tem pa tudi pravnega reda, ki ga je treba spoštovati," je po poročanju STA-ja povedal Židan in dodal, da si Slovenija si ne želi, da bi komisija kaznovala Hrvaško, temveč le, da odpravijo nepravilnosti - kar je sodeč po odzivih na Hrvaškem iluzorno pričakovati. Evropska komisija pa, kot se zdi, vsaj za zdaj ne namerava resneje poseči v spor.

Evropsko komisijo smo prek njenega predstavništva v Sloveniji povprašali, kakšne sankcije lahko uvede proti državi članici, kjer se dogajajo očitne kršitve glede zaščitenih prehranskih izdelkov na področju EU-ja oz. kakšne sankcije so bile izrečene v najočitnejših primerih kršitev.

Odgovor iz Bruslja je bil precej skop: "Dejavno iskanje rešitev, ki bi upoštevale interese in skrbi obeh vpletenih strani, še poteka. Evropska komisija pomaga pri iskanju konstruktivne rešitve ob polnem upoštevanju zakonodaje EU-ja." Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan je pred kratkim v povezavi s tem povedal: "Če pustimo ob strani pravne vidike, menim, da še ne bi smeli opustiti možnosti, da Slovenija in Hrvaška dosežeta medsebojno sprejemljiv sporazum za obe strani."

Kakšne poteze lahko povleče Slovenija?
Na ministrstvu za kmetijstvo opozarjajo, da sicer pravila prava EU-ja zavezujejo države članice, da sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla. "Ob morebitnem nezadostnem nadzoru nad nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla oziroma permisivnega odnosa organov države članice pri pregonu tovrstnih kršitev ima vsaka država članica možnost o tem obvestiti Evropsko komisijo, ki lahko po izvedbi predpisanega predhodnega postopka zoper to državo članico na Sodišče EU-ja vloži tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti," pravijo na kmetijskem ministrstvu.

"Država članica, ki meni, da druga država članica ni izpolnila obveznosti iz pravil prava EU-ja zoper nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla, lahko tudi sama vloži tožbo proti drugi državi članici po izvedbi predhodnega postopka pred Evropsko komisijo, ki lahko traja največ tri mesece po predložitve zadeve," še dodajajo.

Če sodišče EU-ja nato ugotovi neizpolnjevanje obveznosti države članice, mora ta sprejeti ukrepe, potrebne za odpravo kršitev njenih obveznosti, še pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu. Če še vedno ne sprejme potrebnih ukrepov, pravni red EU-ja predvideva možnost, da sodišče EU-ja po novi tožbi (tokrat Evropske komisije) izreče periodično denarno kazen, ki traja do popolnega spoštovanja prvotne sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti. Kateri so bili do zdaj najbolj razvpiti primeri kršitev in sankcije zaradi kršitev zaščitenih imen prehranskih proizvodov, pa na kmetijskem ministrstvu nimajo podatkov.

Gregor Cerar
Prijavi napako
Komentarji
scenic
# 14.09.2016 ob 08:01
Druga država bi jih že zdavnaj tožila.
webman
# 14.09.2016 ob 08:05
Kaj pa čakamo? Tožba, logično.
theone
# 14.09.2016 ob 07:57
slovenci spet nič ne upamo, našo zunanje ministrstvo anemično tako kot povsod = tipični uradniki in birokrati (dobro plačane službe, brez dela, brez odgovornosti, ogromno dopusta in privilegijev)
rokec
# 14.09.2016 ob 08:04
Evropska komisija računa na medsosedski dogovor

looooool
Ta EK je pa IZJEMNO optimistična. S hrvati se boš težko kaj dogovoril...
Belphegor
# 14.09.2016 ob 08:09
Hrvati pac. Nic novega. Nas odziv pa nekonkreten. Ze videno ...
Clovek
# 14.09.2016 ob 08:08
Istra naj se priključi Sloveniji, pa bo pod našim pravnim redom in ne bo teh problemov :)
pisoJ zorbotit
# 14.09.2016 ob 08:07
Niti tožba ne bo pomagala, če ne bo razsodba kockastim v prid!
SamoRes
# 14.09.2016 ob 08:06
Saj tudi arbitraže ne bodo spoštovali, čeprav bodo dobili vsaj tretjino našega zaliva.
Gravesen
# 14.09.2016 ob 08:20
sem bil v hr. istri pred kratkim in lahko iz prve roke povem, da se jim fučka za eu zakonodajo oz odločbo glede terana. Dobiš ga povsod, od stojnic, majhnih trgovin kot tudi trg.centrih.
Kje so naše pristojne službe, da odločno odreagirajo!? Ker drugače se nam bodo smejali v brk!...
JackAce
# 14.09.2016 ob 08:06
Hahaha, saj smo jih že navajeni. Ni prvič, sigurno ne tudi zadnjič. Še manj je pa možnosti, da bojo to reševali birokrati iz EU. Oni dobijo od lobistov lepe dinarčke in dlje kot se zadeva vleče bolj jim paše.
Pač, Slovenija naj se začne na vseh področjih obnašati enako do njihovih zadev pa je.
mike81
# 14.09.2016 ob 08:04
Ko bodo hoteli v " sengensko obmocje " jim preprosto recemo...podpisite tukaj da se strinjate za mejo oz.podpisite vse kar gre v korist Slovenije ali pa bomo rekli NE za "sengen"...pa da vidimo frajerje...
Gepard007
# 14.09.2016 ob 08:06
Eh kdaj pa so hrvati ravnali tako kot je treba. Oni še eno arbitražo ne morjo speljat. Sicer pa tko in tko vejo, da smo ovce in da bomo naslednje poletje spet prinesli denar v njihove blagajne...
royayers
# 14.09.2016 ob 08:30
Kulen nima nobene veze s Slo, kot teran nima veze s Hr.
josh k.
# 14.09.2016 ob 08:14
Oni nas je×ejo v glavo in naši čakajo in premlevajo...prav nam je.
Tao3
# 14.09.2016 ob 08:43
Se je Hrvat že držal česar kaj je kdaj rekel, obljubil ali podpisal? Že v ranjki Jugoslaviji so veljali reki in miti o tem koliko se da Hrvatu zaupati ... babice in dedke vprašajte, če jaz napišem bom izbrisan.
royayers
# 14.09.2016 ob 09:49
Se pa lahko Piran preimenuje v Dubrovnik recimo?
acoschwanz
# 14.09.2016 ob 08:56
Kako zelo hrvaško:)
alah
# 14.09.2016 ob 10:07
Problem je, ker se naša zunanja politika do Hrvaške obnaša po evropsko - v rokavicah. Hrvati zahtevajo popolnoma drugačen zunanjepolitični pristop in strategijo, kot katerikoli druga država. Na njihove poteze bi morali biti pripravljeni vnaprej (so zelo prozorni), ne pa da se odzivamo, ko je že vsa škoda narejena.
POIVRE
# 14.09.2016 ob 09:32
Le kratko, zakaj v Sloveniji ne smemo prodajati vino pod imenom »tokaj«, ki ga je Madžarska zaščitila? Kaj bi bilo, če bi ga prodajali? Madžari bi nas že zdavnaj tožili. In kaj čakamo glede terana?
SamoRes
# 14.09.2016 ob 08:36
Že od samega začetka, mi takoj rep med noge in se igramo bonton, potem pa potegnemo kratko. Od juga pa do Bruslja, večni podložniki.

Slovenija je nekaj dni pred 25. junijem 1991 pričela z gradnjo mejnega prehoda v naselju Mlini, na ozemlju svoje katastrske občine Sečovlje južno od reke Dragonje. Graditvi slovenskega mejnega prehoda na tej lokaciji je Hrvaška nasprotovala, Slovenija pa je v viharnih osamosvojitvenih časih zaradi ohranitve prijateljskih odnosov med državama zaustavila gradnjo mejnega prehoda na tej lokaciji. Začasni mejni prehod je Slovenija nato po 25. juniju 1991 zgradila na lokaciji Mlini, okoli 150 m severno od reke Dragonje.

Kljub dejstvu, da je Hrvaška oporekala gradnji slovenskega mejnega prehoda zaradi domnevne spornosti pripadnosti ozemlja, je na isti lokaciji navkljub stalnim slovenskim protestom nadaljevala s pripravo terena in izgradnjo največjega objekta nadzorne točke v tem delu Istre.

Hrvaška stran je na stalne slovenske proteste v prvi polovici 90. let minulega stoletja odgovarjala, da je objekt začasne narave in da hrvaški mednarodni mejni prehod Plovanija, kot ga imenuje hrvaška stran, ne prejudicira ugotovitve meje na tem območju in ohranja status quo.
dr-hause
# 14.09.2016 ob 08:57
dejmo židan zdej si pa ti na potezi, zaščiti primorce.
Untamle
# 14.09.2016 ob 08:33
Klasična Hrvaška.
Kako želi, z ignoriranjem vseh pravil.
mb128
# 14.09.2016 ob 08:46
Aha, lep uvod v tisto kar še pride. Hdz in Most se že pogovarjata o koaliciji in Most zahteva, da bi Hrvaška morala proglasiti isključno gospodarsko cono na morju. Tako da MMC nič ni potihnilo, zaenkrat se še kuha. To z vinom je le uvod.
duke
# 14.09.2016 ob 12:42
FancyBoy

V Istri imajo poleg terra rosse tudi mnogo trdih kamnov, v enega od njih si ti udaril z glavo.
povzetek
# 14.09.2016 ob 09:25
No ja, saj tudi v Avstriji bi po pravilih smeli prodajati samo Käsekrainer klobase po lastnem receptu, pa prodajajo tudi Krainer klobaso, ki niti slučajno se ustreza temu, kar naj bi kranjska klobasa bila. Ne vem, kako je kulen zaščiten, ampak kranjsko klobaso določa recept, ne lokacija izdelave.

Teran je geografsko zaščiteno vino in zato, kljub podobnim razmeram, v katerih zori grozdje, drugje pridelano vino ne more nostiti tega imena. V jugoslovanskih časih zato so vino, pridelano v Makedoniji iz sorte refošk, poimenovali Krater (kra-ški ter-an). Vino z jerine, rdeče zemlje, oz. s tujko terre rosse, ni povsod enako, ker je njegova kemijska sestava odvisna tudi od klime.
mertseger
# 14.09.2016 ob 09:06
Korl a si že poslal protestno noto???
lojal
# 14.09.2016 ob 08:59
Borči, ki je bil prisoten, se je pa samo smehljal in lezel v rit Kolindi. Drugega kot delat škodo ugledu države itak ne zna, pa kakršno koli funkcijo opravlja.
aleksander.koren
# 14.09.2016 ob 08:39
Če ne gre zlepa pa poostrimo nadzor na južni meji. Ustavimo njihove uvoznike v schengen in zamejimo njihov izvoz. Diplomacija in zunanja politika ni samo pogajanja in tožarjenje evropski komisiji, kot otrok, ki ga je udaril večji sošolec. to je patetično
kavč selektor2
# 14.09.2016 ob 12:44
Ime teran so si prilastili, tako kot mi njihovo frazo:
opet čemo popušit k...
Rolf
# 14.09.2016 ob 12:31
@Kekec, najprej se pozanimaj o kemijski sestavi zemlje in ti bo jasno, da v Istri glih nimajo terra ross-e. @

Nekomu je geografija v osnovni šoli šepala.
mend055
# 14.09.2016 ob 10:31
Soseda dobiva vojno, ne pa bitk!!??? (Mercator, morje itd....)
Roll_bar
# 14.09.2016 ob 11:43
Kolinda Grabar Kitarović, ki je konec julija v okviru umaškega teniškega turnirja podelila glavno nagrado na na tamkajšnjem izboru istrskih vin, ki jo je prejel mladi teran iz Motovuna. Vse skupaj je bilo še bolj ironično, saj je bil tam navzoč tudi prvi mož Slovenije, predsednik republike Borut Pahor.

Pahorja pa zunaj čisto povsod scat peljejo.
Hik
# 14.09.2016 ob 10:45
Hitro tožit pa popušit, tako kot so Madžari s "samo njihovim" tokajem popušili proti Slovakom.
StricaOdZadi
# 14.09.2016 ob 09:33
Boli jih ... nič jim ne mormo, tko k vedno.
aktivist
# 14.09.2016 ob 09:14
Pahor pa naivno sprejel obisk v Umagu. Bravo, se vidi, da imamo klovna za predsednika.
DrMinistr
# 14.09.2016 ob 08:48
Tožba takoj! Ne jutri ali pojutrišnjem, že včeraj jo bi mogli vložit.
tomo098
# 14.09.2016 ob 14:14
"... če bi v Ormožu nekdo pridelal refošk in iz njega izdeloval teran, bi ga lahko prodajal kot teran, Istrijan na hrvaški strani ga ne more.... "

Vprašanje je, a Bric v Brdih lahko meša in prodaja Cviček, če je po materi Dolenjec. Če bi vprašali kaj govori denar v Brdih, bi ta rekel, da ja. Če bi vprašali kaj govori denar na Dolenjskem, bi rekel, da ne.
povzetek
# 14.09.2016 ob 12:50
@Guzjebescu
Nisem trdil, da je teran blagovna znamka, sem samo napeljal na to, da poimenovanje izdelka, ki se prodaja na trgu, vodi proti blagovni znamki. Strinjam se, da so pravila marsikdaj neživljenjska, vendar obstajajo zaradi določenih razlogov. Tudi ne pravim, ali je nekaj prav ali ne. Kako nesmiselno je lahko, lahko vidiš na problemu poimenovanja dalmatinskega desertnega vina z nazivom prošek, ker da preveč spominja na italijansko peneče vino prosecco. In podobnih vin je v Mediteranu kar nekaj: od portugalskega porta, preko španskega vermutha, do ciprske comandarie. Gre zgolj za urejanje trga. In tudi teran, kraški teran ima svojo formulo. Vanjo pač spada tudi poreklo sestavin. Poleg tegabi ti znal vsak zeliščar povedati, da ni vseeno, kje se nabirajo zeli. V Italiji, Avstriji, Nemčiji, nihče penečemu vinu ne reče šampanjec, temveč spumante, oziramo sekt, če ne gre za peneče vino, ki prihaja iz Šampanije. Tudi v Sloveniji je to le še ljudski izraz. Na trgu tega ni. Enako se godi konjaku, vsaj na nemško govorečem področju, kjer tudi sami proizvajajo Weinbrand. Razlikovanje med grano in parmezanom med ljudmi ni čisto jasno, vendar izdelki staranemu siru, ki ne prihaja s področja Parme, ne nosijo naziva Parmigiano, kar že v osnovi pomeni, da je iz Parme.

@hexen
Jelšane so precej stran od Krasa in tam so apnenčasta tla samo na nekaterih vzpetinah, ki zaradi podnebja niso primerne za gojenje trte in predvsem spadajo v verigo dinarskega gorstva. Proti zahodu so tla flišna, kar velja za cele Brkine in Matarsko podolje. Kolikor je zakraselega sveta proti kraškemu robu, ni primerno za gojenje trte. Isto velja za Čičarijo. JZ od kraškega roba pa vse do Dragonje so tla skoraj izključno flišna, kar vodi do sklepa, da v Istri, kar je spada po upravo RS, proizvodnja terana ni mogoča. Jerina je v Istri pod upravo RH predvsem na zahodnem robu. Predlagam terensko raziskovanje. Obvesti me tudi o podobnostih med prebivalci Dutovelj in Kaštelira.
čak mal noris
# 14.09.2016 ob 12:29
@FancyBoy

Sicer me kaj dosti ne briga za tele igrice "porekla", vendar pa, glede na tvoje napisano v postu: KJE pa je terra rossa, če ne v Istri???
izo
# 14.09.2016 ob 10:33
Soseda dobiva vojno, ne pa bitk!!??? (Mercator, morje itd....)

imam občutek da bo vojno na koncu dobila tretja stran, kjer bo cel balkan njen (kolikor že ni). zapomni si to..
izo
# 14.09.2016 ob 10:32
čemu potem vse te regionalne zaščite, če potem ravno v takšnih primerih nimajo nobenega pomena glede evr. komisijo?
slovenija ima po mojem čisto vso pravno podlago, da zahteva tožbi in prepoved, kaj se imamo sploh tukaj za pogovarjat? sigurno je problem samo tista dolga goffla rjavca on ostalega glede arbitraže, ker se nočejo še dodatno zapletat. no, itak pa niso nikoli bili kaj posebej poskočni, koje bilo treba ščitit naš interes, od plinskih terminalov, piranskega zaliva itd itd.
naj da pobudo in tožbo lokalna skupnost, mislim, da imajo vso pravico do tega, saj so najbolj oškodovani.
krog
# 14.09.2016 ob 10:18
Ojoj, ljudstvo spet zagrabilo poceni vabo in v jok pa na drevo, grdi,grdi Hrvati in vecne zrtve Slovenci. Kako to vpliva na nasa zivljenja? Popolnoma brez vpliva. Tisti,ki so podjetni na Krasu tudi zaradi tega nimajo izpada dohodka,znajo svoje vino in dobrote dobro unovciti (ne dolgo nazaj je bil na mmcju clanek o nekom taksnem,ki je prelepi Kras znal unovcit s svojim vinom in dobro hrano). Vpliva pa na nasa zivljenja razprodaja vodnih virov (oh saj res,gre za dologorocni najem,samo se Ceta se sprejme pa jih dokoncno izgubimo), izvir vode Costella, Radenska ipd.,prodaja aerodroma ljubljana eni izmed nemskih dezel (kaj neoliberalci porecejo na to),skratka razprodali smo drzavo z naravnimi viri vred. To je ocitno povprecnemu Slovencu ok, celo dobrodoslo, da pa Hrvatje uporabljajo isto besedo za enako vino (Kras ne pozna politicnih meja) to pa zaboli njegov ponos in v njemu se prebudi goreca nacionalna zavest. Pisuka vas je lahko manipulirat.
Atila the Hun
# 14.09.2016 ob 09:55
Od kdaj pa Hrvatje spoštujejo norme, ki veljajo za civiliziran svet?
Joker
# 14.09.2016 ob 09:51
zakaj v neki skupnosti obstajajo dogovori in pravila?

Včasih smo jih imeli zato, da smo se jih držali, danes pa imamo pravno državo in o tem, ali se jih držimo ali ne, odločajo sodišča.
odprtizvezek
# 14.09.2016 ob 09:43
S temi Hrvati so skozi neki problemi, konflikti...
success
# 14.09.2016 ob 09:00
So se mogoce hrvati kdaj cesa drzali ? Zakaj bi bilo sedaj drugace ? Mi Slovenci, pa samo kazemo kaksno drzo imamo oz bom raje rekel, je psloh nimamo, nikoli in nikdar ! Smo navadni luzerji. Taksnih stvari ne znamo resiti, kaj sele kaj bolj resnega. Zato pa smo kjer smo.
hakija
# 14.09.2016 ob 08:58
hrvat je tat!
pobrisan
# 14.09.2016 ob 08:51
SamoRes

Kdaj bodo Janša, Bavčar in ostali politični akterji tistega časa odgovarjali za to, ker so Hrvatom pustili postavljati mejne prehode na našem ozemlju pa si lahko mislite.
---------------

Malo pobrskaj kdo je ustavil naše teritorialce, ko so hoteli postavit prehode na meje katastrske občine Piran. Hint: en mali penzionist.
rooster
# 14.09.2016 ob 08:35
Hrvaška ne bi smela več prodajati vina pod imenom teran, toda ni tako

bodo pač platili kazen
slorevolucija
# 14.09.2016 ob 13:20
@hexen: Tu si še v drug ekstrem. Geografska zaščita vključuje prst in podnebje, kjer grozdje zori. Nisem še slišal, da bi teran pridelovali v Ormožu, ker tam ni ne enake prsti ne podnebja kot na Krasu. Kvečjemu navaden refošk, ampak vsak refošk pač ni teran.

Nisem pa seznanjen, ali je možno izdelek zaščiti tudi preko nacionalnih meja (recimo, da ga dve državi skupaj zaščitita). Če je to mogoče potem ne vem, zakaj takrat, ko se je stvar urejala, ni bilo sodelovanja s Hrvaško. Zdaj je kar je, mislim pa, da vseeno ne bi bilo pošteno, da bi se zaščita ignorirala ali celo ukinila, kljub temu, da smo ga prvi zaščitili.
Kazalo