Hrvaški mediji so ugibali, da bi lahko prodaja omenjenih družb državi prinesla skupaj približno 400 milijonov evrov, vendar, kot je poročal Večernji list, je to morda račun brez krčmarja.

Vlada namerava izvesti dokapitalizacijo zadnje banke z večinskim državnim deležem, ki znaša 51,46 odstotkov, nato pa še njeno prodajo. Podobne načrte ima z zavarovalnico Croatia osiguranje.

Temu nasprotuje opozicijska Hrvaška demokratična skupnost (HDZ), čeprav je, kot piše ljubljanski Dnevnik, privatizacija največjega dela bančnega sektorja na Hrvaškem potekala v 90. letih ravno v času vladavine te stranke.

Za nekdanjo predsednico vlade Jadranko Kosor je prodaja slaba poteza. Kosorjeva meni, da je enako napako napravila že vlada Ivice Račana s prodajo Ine. "Če bo šlo res po tej poti, bo to samo nadaljevanje politike 2000-2003, ko se je prodalo vse, kar se je dalo", je dejala Kosorjeva in za razprodajo državnega premoženja obtožila tekmico, Socialdemokratsko stranko (SDP).

V načrtu za HPB je dokapitalizacija, saj banka potrebuje dobrih 140 milijonov evrov dodatnega kapitala. Pokojninski skladi so tako kot Evropska banka za obnovo in razvoj že pokazali zanimanje za vstop v lastniško strukturo banke, a država bo morala prej ukiniti omejitev, po kateri ti skladi ne morejo imeti več kot 10 odstotkov deleža posameznega podjetja.

Milijoni za svetovalce
A proces bo počasen. Najprej je treba najeti svetovalce. Hrvaško ministrstvo za finance je že junija objavilo razpis za storitve svetovalcev za privatizacijo in dokapitalizacijo HPB-ja, a ga nato razveljavilo. 19. septembra je ministrstvo razpis ponovilo. Osnovne naloge svetovalcev bodo raziskati potrebo po povečanju kapitala glede na zdajšnje stanje in predviden razvoj v prihodnjih treh letih, oceniti skupno vrednost banke in državnega deleža v njej, svetovati ministrstvu za finance pri privatizaciji in raziskati trg. Podobne naloge bo imel svetovalec tudi pri zavarovalnici CO. Hrvaški mediji poročajo, da naj bi svetovalne usluge samo za banko državo stale več kot 1,3 milijona evrov.

Hrvaški finančni minister Slavko Linić je Croatia osiguranje že želel prodati, in sicer leta 2001, a se takrat ni odločil za prodajo slovenski zavarovalnici Triglav za 105 milijonov evrov, nemška zavarovalnica Allianz pa ni želela ponuditi več kot 56 milijonov.

Podobnosti s Slovenijo
Razlog za prodajo HPB-ja je tudi v tem, da strateško vprašanje kapitala banke ni bilo rešeno niti po dokapitalizacijah, ki so se že izvedle. Vlada odločitev o prodaji HPB-ja utemeljuje tudi s tem, da banka samostojno ne more najti kakovostnega izhoda iz trenutne faze stabilizacije in konsolidacije. Podobne ideje, pa tudi razloge, ima tudi slovenska vlada. Finančni minister Janez Šušteršič je že dejal, da bi bilo treba največjo slovensko banko NLB privatizirati.

Medtem želi koalicija čim prej sprejeti zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Kot smo poročali, je DZ brez glasov opozicije sprejel dopolnila poslancev koalicije, vložena k predlogu zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Zakon predvideva ustanovitev t. i. slabe banke oziroma prenos slabih terjatev bank na posebno družbo. Z zakonom se bo te terjatve bankam odvzelo v zameno za obveznice s poroštvom države.