Frankfurtski delniški indeks DAX30 je v manj kot dveh mesecih poskočil za 14 odstotkov in se zavihtel nad 11.200 točk. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX30 je v manj kot dveh mesecih poskočil za 14 odstotkov in se zavihtel nad 11.200 točk. Foto: Reuters
Evropska centralna banka je bankam pomagala že z milijardami evrov, naslednji teden pa začenja še program kvantitativnega sproščanja. Bo sledil še kakšen ukrep, usmerjen neposredno v vsakega evropskega potrošnika? Foto: EPA

Kupci so 3,3 milijarde evrov vredno izdajo pokupili, čeprav so obresti negativne (0,08 odstotka). Takšno na prvi pogled neracionalno početje lahko razložimo le s strahom pred deflacijo in z dejstvom, da kupci nemških obveznic računajo, da bodo izgubili manj kot v kakšni drugi obliki premoženja. Ta gibanja niso nova. Tržne obrestne mere obveznic so zaradi izjemno ekspanzivno monetarne politike centralnih bank negativne že pri številnih državah (Nemčija, Avstrija, Francija, Belgija, Danska, Nizozemska, Japonska), poslovne banke pa varčevalcem že dolgo ne ponujajo več mamljivih obresti na depozite. Še več, ena od manjših danskih bank bo svoje komitente od marca kaznovala in bo za vsakih sto evrov depozita zaračunala 50 centov.
Le še 1,26-odstotna donosnost naše obveznice
Donos slovenske desetletne obveznice, ki je bil aprila 2013 nekaj dni nad kritičnimi sedmimi odstotki, se je včeraj znižal na 1,26 odstotka, kar je nova najnižja vrednost od vstopa Slovenije v območje evra. Najbrž se bodo slovenske obveznice še naprej dražile (posledično pa bo njihova zahtevana donosnost padala), saj bo naslednji teden Evropska centralna banka začela program kvantitativnega sproščanja (QE), v okviru katerega bo vsak mesec za odkupovanje državnih obveznic držav evra namenila 60 milijard evrov. To bo še zadnji adut iz rokava pri prizadevanjih za oživitev gospodarstva. ECB je do zdaj velikodušno ponujal poslovnim bankam poceni denar, a ga te niso znale ali pa hotele spraviti v gospodarstvo.
Čas za "operacijo helikopter"?
Ker kritiki trdijo, da se je v ZDA program QE bolj malo poznal v premoženju običajnega Američana, toliko bolj pa v žepih bogatih in predvsem v vsak dan novih rekordih na Wall Streetu, je zadnje čase vedno več zagovornikov "operacije helikopter", ki se je nekoč zdela zanimiva tudi nobelovcu Miltonu Friedmanu. Evropska centralna banka naj bi po tej ideji vsakemu državljanu EU-ja poslala ček za tisoč evrov, kar bi seveda močno zvišalo potrošnjo in spodbudilo inflacijo ter gospodarsko rast. Sylvain Broyer, ekonomist pri francoski investicijski banki Natixis: "To bi bil res učinkovit boj proti deflaciji." Nemški analitik Daniel Stelter celo predlaga, da bi vsak dobil za 5.000 ali 10.000 evrov gotovine: "Akcija mora biti obsežna, sicer ne bo pravega učinka."

Tečaji delnic na Lj. borzi (26. februar):

SAVA RE

+1,88 %

16,30 EUR
KRKA+1,74 %59,01
ZAV. TRIGLAV+1,36 %26,00
PETROL+1,38 %280,00
LUKA KOPER

+1,09 %

23,25
INTEREUROPA

+0,19 %

1,052
GORENJE-0,00 %5,17
TELEKOM-1,02 %145,00



Rekord dočakali tudi v londonskem Cityju
Delniški trgi medtem še naprej rušijo vse pred seboj, zadnje dni pa je izpuhtel še strah pred grškim izstopom iz evrskega območja. Ta teden je po 15 letih novo rekordno vrednost dosegel še londonski indeks FTSE100. Trenutno se z delnicami, ki sestavljajo ta elitni indeks, trguje pri 16-kratniku dobička, kar je malce nad dolgoletnim povprečjem (15) in precej pod vrednostjo iz decembra 1999 (30), ko je bila norija podjetij "pika com" na vrhuncu. Tudi v Nemčiji delnice občutno pridobivajo. Frankfurtski DAX30, ki je zgodovinski vrh prestavil na 11.228 točk, je v zadnjih dveh mesecih poskočil za 14 odstotkov. V ZDA so ta teden veliko pozornosti posvečali besedam guvernerki Feda Janet Yellen, ki je poudarila, da se bo Fed o morebitnem zvišanju ključne obrestne mere dogovarjal vsak sestanek posebej. Analitiki menijo, da je zdaj manjša verjetnost za junijsko zvišanje.
Cesarju, kar je cesarjevega
Na Ljubljanski borzi letos ni prav razburljivo, na večje premike pa bo treba počakati do naslednjih pomembnejših novic v povezavi s privatizacijo slovenskih podjetij. Ker je lansko leto vendarle prineslo nekaj precej pozitivnih premikov na domačem delniškem trgu, velja opozoriti, da želi od tega nekaj imeti tudi slovenski proračun. V ponedeljek se tako izteče rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine od bančnih obresti, od dobička iz kapitala in od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Zavezanci za plačilo davka od kapitalskih dobičkov morate računati s 25-odstotno stopnjo davko, napoved pa je treba oddati ne glede na to, ali je posameznik delnice prodal z dobičkom ali z izgubo.