Italijanske stranke so bančne račune pri NKBM-ju uporabile za transakcije z denarjem, pogosto izvirajočim iz kaznivih dejanj, kot sta davčna utaja in zloraba položaja, lahko tudi kot rezultat hudih kaznivih dejanj, povezanih z organiziranim kriminalom, so po navedbah časopisa Il Sole 24 ore ugotovili inšpektorji Banke Slovenije. Foto: BoBo
Italijanske stranke so bančne račune pri NKBM-ju uporabile za transakcije z denarjem, pogosto izvirajočim iz kaznivih dejanj, kot sta davčna utaja in zloraba položaja, lahko tudi kot rezultat hudih kaznivih dejanj, povezanih z organiziranim kriminalom, so po navedbah časopisa Il Sole 24 ore ugotovili inšpektorji Banke Slovenije. Foto: BoBo
Aleš Hauc, NKBM
Nekdanji predsednik uprave NKBM-ja Aleš Hauc, ki je banko vodil od marca 2012 do konca februarja 2015, je dejal, da je bilo stanje na tem področju resda slabo, a da niso ničesar prikrivali. Foto: BoBo
Zaslišanje nekdanjih direktorjev NKBM-ja

"Umazanega denarja se raje ne pere doma. Bolje je zapustiti državne meje in stroga italijanska pravila na tem področju. Pa saj ni treba daleč, takoj za mejo s Slovenijo se namreč lahko zaneseš na Novo Kreditno banko Maribor - banko, ki naj bi jo nekateri italijanski državljani uporabljali za nezakonite transakcije, ki 'dišijo' celo po mafiji," med drugim navaja prispevek, pod katerega so se podpisali Cecilia Anesi, Gabriele Criuciata in Giulio Rubino.

Italijanske stranke so bančne račune pri NKBM-ju uporabile za transakcije z denarjem, pogosto izvirajočim iz kaznivih dejanj, kot sta davčna utaja in zloraba položaja, lahko tudi kot rezultat hudih kaznivih dejanj, povezanih z organiziranim kriminalom, so po navedbah Il Sole 24 ore ugotovili inšpektorji Banke Slovenije, ki so konec leta 2014 opravili celovit pregled poslovanja NKBM-ja.

Italijanski časopis na svoji spletni strani objavlja tudi kopijo naslovnice zaupnega internega zapisnika o omenjenem celovitem pregledu, ki jo je, kot pojasnjuje, dobil s pomočjo italijanskega centra za raziskovalno novinarstvo Irpi in slovenskega tednika Mladina, ki sta kopijo prejela od žvižgača.

Stranke, ki so jih pri centru Irpi povprašali o sumljivih poslih, to sicer zanikajo. "Pojasnjujejo, da so se za odprtje računa v Sloveniji odločili, ker da je to ugodno in le korak od meje, a po mnenju inšpektorjev slovenske centralne banke naj bi obstajal pravi pravcati vzorec, ki so ga poimenovali italijanska tipologija."

Denar naj bi se na računih Nove KBM znašel le za kratek čas, nato pa so ga dvignili v gotovini ali pa prenesli na druge račune podjetij, za to priložnost odprtih v Sloveniji, katerih edina vloga je bila skrivanje denarja pred italijansko davkarijo in policijo, še pojasnjuje Il Sole. Podjetja so tako odpirali v bližini meje, denimo v Sežani in Šempetru pri Gorici.

NKBM naj bi v letu 2014 dobil interno pooblaščenko za preprečevanje pranja denarja Vesno Rožanc, ki je pripravila jasno poročilo in ga predala vodstvu banke. V njem naj bi analizirala nit sumljivih bančnih operacij med oktobrom in marcem 2014 in predlagala smernice za delovanje v skladu z zakonodajo.

Skrito poročilo pooblaščenke za preprečevanje pranja denarja
"A namesto da bi sledilo njenim nasvetom, jo je vodstvo, takrat je banko vodil Aleš Hauc, odstavilo s položaja in za zadevo zadolžilo vodjo internega oddelka za varnost, nekdanjega agenta Sove Primoža Britovška. Ta je dosegel, da so Rožančevo odpustili, in pokopal njeno poročilo. Interese tujih strank je bilo treba zaščititi brez 'če' in 'toda'," dodaja časopis.

Resnico naj bi razkrili šele inšpektorji Banke Slovenije, ki so po sumljivem zaprtju pisarne Rožančeve preiskali NKBM in odkrili tudi njeno poročilo. Britovšek naj bi jim pozneje priznal, da ga je skril, ker naj bi bilo preveč kompromitirajoče.

NKBM ni preverjal izvora denarja?
Pri podrobnejši preiskavi so nato ugotovili, da je vodstvo banke leta 2013 sklenilo, da od strank ne bodo zahtevali potrdil o izvoru denarja, češ da bi to "škodilo komercialni dejavnosti". Seveda so se izognili tudi kakršnemu koli obveščanju vladnega urada za preprečevanje pranja denarja, dodaja Il Sole.

V vzorcu računov stotih strank, od tega 71 fizičnih in 29 pravnih, ki so jih inšpektorji preverili, je bilo tudi 29 italijanskih. Številni imetniki teh računov so med januarjem in novembrom 2014 dvigovali zajetne vsote gotovine. Skupni znesek dvigov je dosegel 2,8 milijona evrov, banka pa je to dopustila brez vsakršnega nadzora, opozarja časopis.

Ta poimensko navaja tudi nekatere od spornih italijanskih strank, med njimi videmskega politika iz vrst Severne lige ter podjetnike iz Kalabrije, Benetk in Vicenze. Med njimi so tudi taki, ki so italijanskim davčnim organom že znani zaradi poneverb.

Enega izmed njih, Luigija Cecchija, tožilstvo v Vicenzi tako preiskuje zaradi domnevne poneverbe v vrednosti več kot milijarde evrov. Od lanskega oktobra je v priporu zaradi utaje davkov prek t. i. davčnega vrtiljaka. Pri NKBM-ju je Cecchi v opazovanem obdobju dvignil skoraj pol milijona evrov gotovine.

Na zahtevo Banke Slovenije bi moral NKBM do 31. decembra 2015 odpraviti nepravilnosti in prijaviti vse morebitne pojave v slogu italijanske tipologije, še navajajo. "A omenjeni datum mine brez revolucij, zato centralna banka odredi novo inšpekcijo, v kateri je 107 tveganih strank in nove nepravilnosti".

Novi lastniki, nič sprememb
Novo KBM je aprila lani kupil ameriški sklad Apollo, kljub temu pa se, kot kaže, v banki ni spremenilo nič, dodaja časopis. Tako je na primer Britovšek še vedno na položaju. "Navsezadnje je vestno ščitil interese številnih tujih strank, ki so v teh letih obogatile banko," cinično sklene Il Sole 24 ore.

Jeseni 2014 so dobili poročilo Banke Slovenije, ki je v banki opravila nadzor nad tem področjem. To je razkrilo določene nepravilnosti. "Področje smo urejali, sistem ni bil v redu," je dejal in dodal, da kot je seznanjen, so to v banki celovito uredili šele v tem času.

Hauc: Stanje na tem področju je bilo slabo
Nekdanji predsednik uprave NKBM-ja Aleš Hauc, ki je banko vodil od marca 2012 do konca februarja 2015, je na današnjem zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo o bankah dejal, da je bilo stanje na tem področju resda slabo, a da niso ničesar prikrivali.

"Dopuščam možnost, da so te osebe delale prek transakcijskih računov v banki v Novi Gorici," je dejal Hauc in dodal, da so zahtevali od pristojnih, to je od pooblaščenke za preprečevanje pranja denarja v NKBM-ju Vesne Rožanc, da o tem poroča: "Na poročilu o stanju smo čakali pol leta, čeprav bi ga morali dobiti v treh mesecih. Nato smo to službo oblikovali na novo in zaposlili novo osebo. A v tem času sem jaz že odšel iz banke."

Nad novico, da se italijanski časopis sklicuje na zaupno poročilo inšpektorjev Banke Slovenije o celovitem pregledu NKBM-ja konec leta 2014, je bil začuden. O tem ga je pred tedni spraševal novinar Mladine, čudi pa se, da krožijo po medijih te anonimke in da "zaupna poročila sploh lahko pridejo iz centralne banke".

Jeseni 2014 so dobili poročilo Banke Slovenije, ki je v banki opravila nadzor nad tem področjem. To je razkrilo določene nepravilnosti. "Področje smo urejali, sistem ni bil v redu," je dejal in dodal, da kot je seznanjen, so to v banki celovito uredili šele v tem času.

Zaslišanje nekdanjih direktorjev NKBM-ja