Gospodarstvo
Evro
Napovedi IMF-ja za Slovenijo so bolj spodbudne kot za območje evra. Letos in prihodnje leto bodo države s skupno evropsko valuto v povprečju beležile javnofinančni primanjkljaj v višini 0,6 odstotka BDP-ja, nato pa se bo do leta 2023 zvišal na 0,9 odstotka BDP-ja. Foto: Reuters

Dodaj v

IMF pri napovedih za slovensko javnofinačno sliko bolj črnogled kot vlada

Publikacija IMF-ja Fiskalni monitor
10. oktober 2018 ob 09:59,
zadnji poseg: 10. oktober 2018 ob 10:12
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

IMF napoveduje, da se bo v prihodnjih letih javnofinančni položaj Slovenije poslabšal, saj naj bi po njegovi napovedi Slovenija imela javnofinančni primanjkljaj že prihodnje leto.

Potem ko bo imela Slovenija letos prvič po finančni in gospodarski krizi presežek javnih prihodkov nad javnimi odhodki, bo prihodnje leto spet zdrsnila v primanjkljaj in se iz njega ne bo izvila še vsaj naslednjih pet let. Leta 2018 bodo slovenske javne finance ustvarile presežek za 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v danes objavljeni publikaciji Fiskalni monitor napoveduje Mednarodni denarni sklad (IMF).

Nato se bo stanje postopoma slabšalo. Leta 2019 bo javnofinančni primanjkljaj naše države znašal 0,1 odstotka BDP-ja, v letih zatem pa se bo vsako leto poslabševal za po desetinko odstotne točke. Do leta 2023 se bo tako tako spustil na 0,5 odstotka BDP-ja, napoveduje IMF.

Številke IMF-ja so nekoliko bolj črnoglede od podatkov slovenskih institucij. Po podatkih državnega statističnega urada je Slovenija že lani ustvarila minimalen presežek v javnih financah, namreč za 0,1 odstotka BDP-ja. Za letos je vlada v programu stabilnosti, ki ga je spomladi poslala v Bruselj, napovedala 0,4-odstotni javnofinančni presežek, v naslednjih letih pa se bo še povečeval.

Primanjkljaj zaradi sanacije bank
Slovenija je imela najvišji javnofinančni primanjkljaj leta 2013, ko so ga stroški zaradi sanacije bank potisnili do 14,7 odstotka BDP-ja. Nato se je začel zaradi ugodnih gospodarskih gibanj, deloma pa tudi zaradi ohranjanja preostalih ukrepov za zadrževanje rasti javnih izdatkov in zniževanja izdatkov za obresti, zmanjševati. Leta 2015 se je tako spustil pod tri odstotke BDP-ja, kar je naši državi omogočilo, da se je izvila iz postopka presežnega primanjkljaja, ki ga je Evropska komisija uvedla leta 2009.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
johan-kg
# 10.10.2018 ob 10:23
Ah ne, IMF pretirava. Saj jih naš predsednik vlade razume in jih podpira. In vlada bo naredila vse, da do tega ne pride. In naša vladna trdno stoji za tem, da tega ne bo dovolila. In naš predsednik vlade zaupa v naše gospodarstvo. In ….
Besede in obljube nič ne stanejo, dokler jih ni potrebno uresničiti. Zdaj samo še čakam, da ugotovi to tudi Šarec.
janezi
# 10.10.2018 ob 10:23
bi pomagalo zmanjšati izvoz na nič ?
Mnogi z levice mislijo da je to rešitev-rak rana pa to..
Jaz manj porabim kot pridobim in gre-matematika.
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 10:55
Lenins_Sausage

Za Ahilovo peto se je pokazala notranja potrošnja, ki je padala med leti 2009-2014, kar je številna podjetja preusmerilo v izvoz in jih rešilo pred propadom in to kljub divjemu zadolževanju vlade.
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 10:58
Sicer pa mislim, da finančni trgi ne bodo preveč odlašali in bodo tudi slovenski vladi hitro dali lekcijo z zahtevano donosnostjo na obveznice, da do novih kreditov za svoje volivce sploh ne bo mogla prit.
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 11:00
Lenins_Sausage

Ne, oni so povedali obratno, najmočnejšo točko so preimenovali v najšibkejšo.
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 11:03
K_ris

Izvoz in investicije so najbolj padle leta 2009. Od takrat naprej je za minimalno rast 2010, 2011 in branik pred katastrofo 2012-2013 bil izvoz.
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 10:59
Demagogi hitro dobijo lekcijo, pa naj si bo to Putin, Erdogan, Argentina, Italija ali ta naša venezuelska levica.
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 11:07
K_ris

Hvala za sliko, torej izvoz je bil že leta 2013 na predkrizni ravni, potrošnja gospodinjstev pa pod 90% ravni iz q3 2008. To je to.
GORILA
# 10.10.2018 ob 15:00
@janezi
kaj pa bo višalo to tvojo domačo potrošnjo ?

1. Kupuj gorenjko in ne milke!
2. kupuj savske gume in ne michelin!
3. kupuj kokto in ne koka kole!
4. kupuj mlinotest testenine in ne barila!
5. kupuj sokove dane/fructala in ne raucha!
6. kupuj bencin v Sloveniji in ne v Avstriji!
7. smučaj na Krvavcu in ne na Koroškem!
8. pojdi na morje v Strunjan in ne v Umag!
9. itd.
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 11:12
K_ris

Ne vem, če je stabilni padec oz. stagnacija tisto, kar bi si želeli. Prej bi rekel, da je Ahilova peta Slovenije. Tudi za vaše nepregrevanje gospodarstva z rastjo 2-3 % je to premalo.
No13d
# 10.10.2018 ob 10:46
Rak-rana je bilo mišljeno v smislu, da se preveč orientiramo na izvoz polizdelkov z nizko dodano vrednostjo, da se naše gospodarstvo bolj posveča potrebam razvite industrije v tujini, kot pa domači potrošnji in razvoju. To je bilo mišljeno od Levice, so tudi razlagali v tem smislu. Itak je sam sistem vsiljene potrošnje, metodologije rasti in ostalih ekonomskih parametrov zgrešen in spada v 20. stoletje, če ne v 19., ko je nastal.
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 18:37
K_ris

Resno?

Poljska - 37 milijonska država, ki je med krizo močno depreciirala LASTNO valuto.
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 14:06
Slovenska vlada bi morala skrbet za odpiranje novih predstavništev v hitrorastočih gospodarstvih in za uspešno gospodarsko diplomacijo. Ne gremo nazaj v jame ampak gledamo naprej.
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 13:54
Jaz pa pravim, da bi bilo veliko bolj smiselno in logično, da bi se podjetja, ki so preveč odvisna od enega tržišča diverzificirala po regiji ali svetu - kar so večinoma tudi storila, ko je slovenska Ahilova peta leta med leti 2009-2014 krepnila. Sedaj naj le nadaljujejo v tej smeri.
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 12:42
K_ris

Huh, to pa je še en "nasvet meseca", torej po tvoje naj se podjetja pred "Ahilovo peto" zavarujejo z napadom na 2 milijonski stagnirajoči trg in ne z iskanjem novih kupcev na 7 milijardnem tržišču. Odlična ideja, s tako strategijo se izognemo še nevarnosti pregrevanja, kar je še dodaten plus!
Grešnica
# 10.10.2018 ob 11:49
Javni sektor ne bi smel biti financiran po uravnilovki, saj to pomeni, da ne reguliraš plač (navzgor) v segmentih, kjer kadra kronično primanjkuje (MOČNA FLUKTUACIJA: vojska, zdravstvo, tehnični pedagogi, ipd.). S tem se namreč regulira tudi ponudbo in povpraševanje določenega tipa kadrov na trgu delovne sile, če že s financiranjem fakultet tega ne znamo početi ....zaradi akademskih lobijev.
pepar
# 10.10.2018 ob 11:30
Javnofinančni primankljaj bi lahko merili tudi takole.
leto 19- en Štrukelj
leto 20-dva Štruklja
leto 30-deset Štrukljev.....
el CARTEL
# 10.10.2018 ob 11:24
kdaj mislijo banke vrniti denar, ki so ga pobrale državljanom?

ali odplačujejo solidarno del javnega dolga?
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 18:13
K_ris

Ti veš, da je EU sestavljena iz 28 zelo različnih držav? Mamo države, ki recesije sploh niso imele in države, ki so imele recesijo, ki ustreza depresiji. Po to bi še nekako spregledal, huje je, ko pišeš, da bi lahko podjetja svoje proizvodne kapacitete nadomestila z 2 milijonskim trgom.
kotzi
# 10.10.2018 ob 19:14
Slovenija je v tekoči 7 letni finanančni perspektivi EU počrpala le 9% od 3.4 milijarde - nekaj čez 250 milijonov....in to 2 leti pred koncem. Zločin nad denarnicami davkoplačevalcev....torej Židan.--Cerar...Erjavec....kje ste ..odgovorni...
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 18:19
K_ris, bi se lahko kaj naučil tudi iz Jugoslavije. Ena država, ogromna razlika od Slovenije do Kosova. Tudi slovenska podjetja se ob razpadu niso preveč zanašala na slovenski trg ampak so svoje kapacitete zapolnila z izvozom na zahod ali pa so propadla.
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 15:26
K_ris

Tako je, podjetja nadomestila Ahilovo peto notranjega trga z izvozom v EU ( in Hrvaška postane eu 2013). Naslednji korak ni vrnitev v Slovenijo ampak razpršitev izvoza preko meja EU, o tem pišem.
janezi
# 10.10.2018 ob 15:05
Jaz nič ne pravim o tem, kam naj se osredotočajo podjetja. Pravim pa, da bi morala država (ekonomska politika) skrbeti za čim višjo domačo potrošnjo, saj je ta bolj stabilna od izvoza.
----------------
Kris,od kje denar za čim višjo domačo potrošnjo ?
Kje se ta napaja ?
Kaj jo poganja ?
ti ali kdo drug,prosim za pojasnila meni analfabetu.
janezi
# 10.10.2018 ob 14:52
torej še enkrat, če je slovenija povečala odvisnost od izvoza, kriza pa je globalna in udari našo največjo partnerico nemčijo (ki ima dobro domačo potrošnjo), ali je to še bolj udarilo slovenijo kot leta 2008 ali manj?
---------------------
El cartel bolj bo tokrat udarjena Slo.Delno se lahko ubrani z razpršitvijo izvoza,z bolj prodajanimi lastnimi izdelki.Z hrambo viškov za suha leta itd.A vlada dela na teh problemih ?
Ne pa z domačo potrošnjo če ni denarja..
najdise
# 10.10.2018 ob 12:50
Nekdo je napisal, če Nemčija kihne smo v riti. Seveda smo odvisni in bomo do konca odvisni od izvoza v Nemčijo in tudi ostali izvoz ni zanemarljiv. Se spomnite ko je Yuga kihnila.
Lenins_Sausage
# 10.10.2018 ob 10:50
No13d

Izrečena je bila 'Ahilova peta', mišljeno pa, da smo izrazito izvozno usmerjena država in torej povsem odvisni od nemške ekonomije - če Nemčija kihne, smo mi v riti.
veza
# 10.10.2018 ob 14:22
IMF napoveduje, da se bo v prihodnjih letih javnofinančni položaj Slovenije poslabšal, saj naj bi po njegovi napovedi Slovenija imela javnofinančni primanjkljaj že prihodnje leto.

očitno so prebrali koalicijski sporazum in ga resno jemljejo
janezi
# 10.10.2018 ob 14:00
vsi tu pišete o domači potrošnji-ta naj bi reševala državne finance v plus.To je skregano z matematiko.
Mi smo majhna nesamozadostna država.Ne proizvajamo kar bi potem sami trošili ! Torej jemljemo posojila da za ta denar kupujemo npr. kitajsko robo.To ni nam v dobro.Zato tak primankljaj v teh letih.
Le IZVOZ nas lahko reši.Seveda čim bolj dobičkonosen.Kar pa ni lahko doseči ob takem odnosu politike do znanosti-tiste ki bi ustvarila profiten izvoz.
Zato Mesec nima prav-brez citiranja,bolje vsaj izvoz,kot nič izvoza.
Naj bogatijo podjetniki.S tem tudi država !!-davki,zaposleni,pritok denarja iz tujine,to so plusi trdnih ekonomij. Tu bi pa nekateri razlastili,sesuli podjetja-razdelili vsakemu par evrov potem pa konec veselice.Že videno.
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 17:35
@K_ris

Kaj te mede, razpršila so se iz Slovenije na trge EU (prej sem napisal razpršila po regiji ali svetu), kjer si me lepo dopolnil že s prvim grafom, super zgleda tudi naša plačilna bilanca zadnjih nekaj let. Za naprej pa pišem, da se bodo podjetja prej kot Sloveniji posvetila iskanju kupcev po svetu, kar je logično, ne moreš zapolnit proizvodnih kapacitet z 2 mio tržiščem. Ok, to pa vidim da ti ni jasno, ker pišeš o državni pomoči za stabilno domačo potrošnjo.
janezi
# 10.10.2018 ob 14:43
Pravim pa, da bi morala država (ekonomska politika) skrbeti za čim višjo domačo potrošnjo, saj je ta bolj stabilna od izvoza.
------------------------------
kaj pa bo višalo to tvojo domačo potrošnjo ?
Profit od našega izvoza ali najeti krediti ?
Zakaj so Kitajci hudi na Trumpa ? Ker omejuje, upravičeno, njihov prevelik izvoz v ZDA. posledica je neravnovesje v bilanci.Kar počne Trump bi vsaka dobra gospodinja.
Mi bi brez izvoza imeli manj denarja-posledično manjšo domačo potrošnjo.In potem vzeti posojila ??
Mimobeznik
# 10.10.2018 ob 13:01
Recimo Pomurske mlekarne so leta 2016 dobile dovoljenje za izvoz na Kitajsko, kjer evropske izdelke zaradi svojih afer z zastrupljeno hrano in onesnaženosti zelo cenijo. Nasvet Meseca za njih bi bil, nikar ne hodite tja, raje se spustite v cenovno vojno za 2 milijonsko tržišče z Ljubljanskimi mlekarnami in Mlekarno Celeia, dokler ne bodo najneučinkovitejši propadli.
deželan
# 11.10.2018 ob 15:28
K_ris
NLB Letni dobički v mio €
2005 71
2006 105
2007 131
2008 -21
2009 -87
2010 -202
2011 -239
2012 -274
2013 -1442
2014 62
2015 92
2016 110
2017 184
Med leti 2005 in 2017 je poslovni uspeh poslovanja izguba v višini -1,51 milijarde EUR.
vir : poslovna poročila banke NLB.

Ljudje, ki imajo vseskozi koristi od negativnega poslovanja za kar nihče ne odgovarja, bodo vsekakor zagovarjali, da se poslovanje te družbe nadaaljuje pa čeprav dobesedno kradejo sodržavljanom. Za namečk pa sodržavljane nagovarjajo, da naj branijo poslovanje, ki bo sodrćavljanom škodovalo sicer bodo " vse zgubili in bodo poslali podložniki" .
_robespierre_
# 10.10.2018 ob 18:13
Štrukelj, prvi Svizec trdi nasprotno. Ne smemo dvomiti mnenju štruklja...
Binder Dandet
# 10.10.2018 ob 17:13
"Primanjkljaj zaradi sanacije bank"

Hec je, da če bi bile banke zasebne, bi reševanje pomenilo posojo denarja in bi ga dobili nazaj. Ker pa so bile državne, je pomenilo dokapitalizacijo, torej nepovraten strošek.
janezi
# 10.10.2018 ob 16:58
gorila se strinjam-kupujmo naše.Jaz zate ti zame.Samo nismo samozadostni.Preveč stvari moramo nabavljati zunaj-uvoz.Zato je potreben izvoz-ravnovesje.Bolj je dobičkonosen,razpršen,bolje za nas.In ni Ahilova peta !
kitajci so uspešni in kaj delajo ? Izvažajo,tudi Nemci itd.
Bivši uporabnik
# 10.10.2018 ob 15:44
če bo miljarda za nato, bi ocena takoj bistveno boljša.
veza
# 10.10.2018 ob 15:18
GORILA
# 10.10.2018 ob 15:03

@veza
kaj te brigajo drugi, mi je vedno rekla pokojna mama, če sem se izgovarjal, da so tudi drugi otroci počeli kašne nepravilnosti, skratka, prav nič naj te ne tolaži dejstvo, da so drugi še slabši od nas.

...hehe, tole bom pa shranil!

Ampak saj ne gre zato - ti si modroval, da je za to kriva izključno koalicijska pogodba... torej?


tega nisem nikjer zapisal, malo sem se tudi hecal, priznam, vsekakor pa si lahko prepričan, da so koalicijsko pogodbo prebrali, in jo med drugimi argumenti tudi upoštevali.
pobrisan
# 10.10.2018 ob 14:28
Očitno so prebrali koalicijsko pogodbo? Tudi Italijani bodo na koncu popustili.
veza
# 10.10.2018 ob 14:20
K_ris

Vem, da je Mesec govoril o Ahilovi peti, kar pa ima povsem drugačen pomen. Zato me zanima, kdo je rekel rak-rana.

Ahilova peta je še hujša kot rak- rana, Ahilova peta pomeni smrt, rak je danes že kar ozdravljiv, itak smo pa na dolgi rok vsi mrtvi.
K_ris
# 10.10.2018 ob 14:11
@Mimobeznik

Je tvoj komentar ob 14:06 replika na mojega?

Naj te spomnim na to, kar si napisal malo prej:
Jaz pa pravim, da bi bilo veliko bolj smiselno in logično, da bi se podjetja, ki so preveč odvisna od enega tržišča diverzificirala po regiji ali svetu - kar so večinoma tudi storila

Kako gre to skupaj z vse večjo koncentracijo izvoza na trg EU?
KLIPAN
# 10.10.2018 ob 12:43
Se pravi, naš 0,? morebiten primanjkljaj je problem, medtem ko imata Amerika in Italija nekaj % primanjkljaj.
Ampak Amerika in Italija sta ok, ker ju vodi desnica, mi pa nismo ok, ker nas vodi leva-sredina.
Malo bo potrebno razložiti tole, dragi komentatorji.
HOR
# 11.10.2018 ob 20:02
Gospodarske napovedi IMF in realnost: Pogosto dve zelo različni stvari...
klik...
K_ris
# 11.10.2018 ob 15:16
@deželan

NLB: za 75 odstotkov lahko dobimo znesek sanacije iz leta 2013

Ne le da je država ohranila glavnico, ki jo je vložila, pač pa je z dividendami dobro zaslužila, pa še 25% lastništva ji bo ostalo. To je celo bistveno bolje od moje primerjave.
deželan
# 11.10.2018 ob 15:06
K_ris

Sicer pa tudi dokapitalizacija ni tako zelo različna od posojanja, kot se morda zdi. To samo pomeni, da se ti za vložek poveča tvoje premoženje. In če kasneje to premoženje prodaš, bo moral dobiti povrnjeno, kar sk vložil. Če seveda ne narediš tako, kot smo mi z NKBM ...
-----------

Če se na naše banke gleda z realno ekonomskim pogledom je stvar zelo jasna.

Mi bank nismo dokapitalizirali ka rbi kot pravilno ugotavljaš povečalo vrednost premožena.
Definicija dokapitzalizaciej pove da se tako poimenuje operacija, ko lastniki v podjetju povečajo vrednost trajnega kapitala.
V našem priemru proračunski denar ni bil namenjen povečanju trajnega kapitala, ta denar je bil namenjen za pokrivanje izgube.
Dobiček je razlika med prihodki in stroški. Prihodki morajo biti večji od stroškov, če želi imeti podjetje dobiček v obratnem primeru ima podjetje izgubo.

Ker smo krili izgubo, je sedaj govoriti, da smo banke dokapitalizirali popolna laž z namenom, da bi se odgovornost vseh, ki so odgovorni za izgubo zakrila.

Če se pojavi v neki drućbi stanje, ko se skirva izguba, da bi se zakrila odgovornost in ko se ne vzpostavi stanje, kjer bi za barabije nastopila sankija, ki bi tovrstne šodko peprečevala, je najbolj koriostno za državljane, ki so vedno materialno dogovorni, da se ti gospodarski subjekti prodajo in se tako prepreči nadaljevanje ropana državljanov.

Kdor trdi, da smo banke dokapitalizirale le ustvarja okolje, v katerem bi se barabioje nadaljevale

Zakaj bi nekdo zagovarjal koristi teh, ki sodržavljane kradejo ????
galoper
# 10.10.2018 ob 20:44
'Od zunaj se drugače vidi kot od znotraj?
@twwwter
# 10.10.2018 ob 20:25
Ah, saj je vse v najlepšem redu. V zgodovini doslej IMF ni še nikoli dal niti približno pravilnih napovedi za Slovenijo, niti ko je šlo za rast niti za upad.
veza
# 10.10.2018 ob 15:22
GORILA
# 10.10.2018 ob 15:00

@janezi
kaj pa bo višalo to tvojo domačo potrošnjo ?

1. Kupuj gorenjko in ne milke!
2. kupuj savske gume in ne michelin!
3. kupuj kokto in ne koka kole!
4. kupuj mlinotest testenine in ne barila!
5. kupuj sokove dane/fructala in ne raucha!
6. kupuj bencin v Sloveniji in ne v Avstriji!
7. smučaj na Krvavcu in ne na Koroškem!
8. pojdi na morje v Strunjan in ne v Umag!
9. itd.


tu se pa strinjam s tabo, vse to počnem, pa še "moj" Strunjan si dodal, tam sem vsako leto na morju, HRV me ni videla od leta 1991.
GORILA
# 10.10.2018 ob 14:53
@VEZA
očitno so prebrali koalicijski sporazum in ga resno jemljejo

...očitno so prebrali tudi koalicijske sporazume drugih držav evro-območja in jih vzeli resno (iz članka):
Napovedi IMF-ja za Slovenijo so bolj spodbudne kot za območje evra. Letos in prihodnje leto bodo države s skupno evropsko valuto v povprečju beležile javnofinančni primanjkljaj v višini 0,6 odstotka BDP-ja, nato pa se bo do leta 2023 zvišal na 0,9 odstotka BDP-ja. Foto: Reuters
m72
# 10.10.2018 ob 14:04
"IMF pri napovedih za slovensko javnofinačno sliko bolj črnogled kot vlada"

Imajo pač drugo šlogarco.
Kazalo