Napovedi IMF-ja za Slovenijo so bolj spodbudne kot za območje evra. Letos in prihodnje leto bodo države s skupno evropsko valuto v povprečju beležile javnofinančni primanjkljaj v višini 0,6 odstotka BDP-ja, nato pa se bo do leta 2023 zvišal na 0,9 odstotka BDP-ja. Foto: Reuters
Napovedi IMF-ja za Slovenijo so bolj spodbudne kot za območje evra. Letos in prihodnje leto bodo države s skupno evropsko valuto v povprečju beležile javnofinančni primanjkljaj v višini 0,6 odstotka BDP-ja, nato pa se bo do leta 2023 zvišal na 0,9 odstotka BDP-ja. Foto: Reuters

Potem ko bo imela Slovenija letos prvič po finančni in gospodarski krizi presežek javnih prihodkov nad javnimi odhodki, bo prihodnje leto spet zdrsnila v primanjkljaj in se iz njega ne bo izvila še vsaj naslednjih pet let. Leta 2018 bodo slovenske javne finance ustvarile presežek za 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v danes objavljeni publikaciji Fiskalni monitor napoveduje Mednarodni denarni sklad (IMF).

Nato se bo stanje postopoma slabšalo. Leta 2019 bo javnofinančni primanjkljaj naše države znašal 0,1 odstotka BDP-ja, v letih zatem pa se bo vsako leto poslabševal za po desetinko odstotne točke. Do leta 2023 se bo tako tako spustil na 0,5 odstotka BDP-ja, napoveduje IMF.

Številke IMF-ja so nekoliko bolj črnoglede od podatkov slovenskih institucij. Po podatkih državnega statističnega urada je Slovenija že lani ustvarila minimalen presežek v javnih financah, namreč za 0,1 odstotka BDP-ja. Za letos je vlada v programu stabilnosti, ki ga je spomladi poslala v Bruselj, napovedala 0,4-odstotni javnofinančni presežek, v naslednjih letih pa se bo še povečeval.

Primanjkljaj zaradi sanacije bank
Slovenija je imela najvišji javnofinančni primanjkljaj leta 2013, ko so ga stroški zaradi sanacije bank potisnili do 14,7 odstotka BDP-ja. Nato se je začel zaradi ugodnih gospodarskih gibanj, deloma pa tudi zaradi ohranjanja preostalih ukrepov za zadrževanje rasti javnih izdatkov in zniževanja izdatkov za obresti, zmanjševati. Leta 2015 se je tako spustil pod tri odstotke BDP-ja, kar je naši državi omogočilo, da se je izvila iz postopka presežnega primanjkljaja, ki ga je Evropska komisija uvedla leta 2009.