Vaša ocena: 
Ocena 3,3 od 7 glasov
Ocenite to novico!
Letos je bila inflacija 1,8-odstotna, pravijo na Sursu. Po razlagi Umarja je imela pomembno vlogo rast cen energentov in storitev, usoden pa je bil tudi padec gospodarske aktivnosti.
Padec gospodarske aktivnosti tako v Sloveniji kot v tujini je namreč povzročil počasnejšo rast ali celo padec večine skupin indeksa cen, še pravijo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Direktor urada, Boštjan Vasle, ob tem še dodaja, da so k višji inflaciji kot v drugih članicah evrskega območja pomembno prispevali nekateri ukrepi ekonomskih politik, predvsem na področju trošarin, saj je njihovo povišanje k 1,8-odstotni inflaciji v letošnjem letu prispevalo eno odstotno točko. Opozoril je tudi, da "bo pri sprejemanju ukrepov ob izhodu iz krize treba več pozornosti nameniti tudi njihovemu vplivu na inflacijo".
Na Umarju sicer še pravijo, da so k višini inflacije precej več kot leta 2008 prispevale višje cene energentov, poleg tega pa so inflacijo pospeševale še višje cene storitev, dvigi trošarin in nekaterih cen, ki so bile pod različnimi oblikami regulacije - tudi na primer pri spremembi ureditve na področju določanja cen komunalnih storitev.
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin decembra v primerjavi z novembrom v povprečju znižale za 0,5 odstotka, so še sporočili iz statističnega urada.
Najbolj so se podražili alkohol in tobačni izdelki
Po podatkih Sursa so se najbolj zvišale cene alkoholnih pijač in tobaka (za 8 odstotkov), sledile so cene stanovanj, ki so višje za 6,3 odstotka, precejšnje podražitve pa so na statističnem uradu zaznali tudi v skupini raznovrstno blago in storitve (za 3,6 odstotka). V tej skupini sicer izstopajo višje cene stanovanjskega zavarovanja (te so bile višje za 17,9 odstotka). Cene goriv in maziv so se povišale za 27,3 odstotka, znižale pa so se cene osebnih avtomobilov - rabljeni osebni avtomobili so se v enem letu pocenili za 23,8 odstotka, novi pa za slabih pet odstotkov.
Na znižanje cen v skupini obleka in obutev so najmočneje vplivale nižje cene obutve (za 5,5 odstotka) in oblačil (za 2,9 odstotka), še pravijo na Sursu in dodajajo, da so se za 5,5 odstotka pocenili tudi telefonski in drugi aparati. Cenejši sta tudi zelenjava (za 7,2 odstotka), sadje (za 3,4 odstotka), dva odstotka in pol manj pa odštejemo tudi za mleko, mlečni izdelki in jajca,
K rasti cen največ prispevale višje cene stanovanj
K skupni rasti cen so leta 2009 največ prispevale višje cene stanovanj (0,73 odstotne točke), prevoza (0,46 odstotne točke), alkoholnih pijač in tobaka (0,44 odstotne točke) ter raznovrstno blago in storitve (0,24 odstotne točke). Skupno rast pa so najbolj znižale nižje cene oblačil in obutve (0,29 odstotne točke), hrane in brezalkoholne pijače (0,19 odstotne točke) ter komunikacij (0,09 odstotne točke).
Merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU-ju, je Slovenija v decembru prav tako ugotovila deflacijo. Te cene so se decembra v primerjavi z novembrom znižale za 0,4 odstotka.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU-ja, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je sicer novembra letos v povprečju znašala 0,5 odstotka (v oktobru -0,1 odstotka), v državah članicah EU-ja pa en odstotek (v oktobru še 0,5 odstotka). Najnižjo letno stopnjo inflacije je imela Irska (-2,8 %), najvišjo Madžarska (5,2 %), v Sloveniji pa je bila, kot že rečeno, 1,8-odstotna.
cene mesa imas tudi ze od 3-4 eure, ko pa pogledas cene zelenjave pa v tem casu nekje ze krepko presega 2 eura. in ne tvoje pisanje ni prevec za mojo buco, kvecjemu za tvojo. naj ti se enkrat ponovim da se ti zdi popolnoma nesprejemljivo da sem jaz primerjal cene mesa in zelenjave, medtem ko je tvoja primerjava popolnoma vredu. hotel sem ti samo povedati da tvoje mnenje o tem, da je zdrava hrana cenejsa od nezdrave ne drzi (popolnoma).
Ti si pa napisal, da cene zelenjave dosegajo cene mesa, kar seveda ni res.
Preveč za tvojo bučo?
Pol pa ne bluzi, da so cene krive za nezdravo prehranjevanje.
Cene zelenjave se lahko primerjajo s cenami mesa???? Očitno sem blesav. Ampak ne spomnim se , kdaj sem pri nas videl kakšno zelenjavo po 5 eurov in več.
ne vem od kje tebi da je tako imenovana zdrava hrana cenejsa od nezdrave. samo poglej cene zelenjave v trgovini, ki se ze lahko primerjajo z cenami mesa. In zakaj naj bi bilo povsem normalno da je crni kruh drazji od belega, vcasih je biu crni kruh samo na mizah tistih ki si belega niso mogli privosciti, saj je z pridelavo bele moke vec dela in stroskov. ko pa je prislo na dan da je crn kruh bolj zdrav od belega so cene le tega kar krepko poskocile.
puranje prsi preko 6€, piščančje okoli 5e,... dragi moji, ne živim od polnozrnatih barilinih testenin in solate....
Sicer pa jaz nič ne pametujem jaz sam navajam dejstva, in defenicije, moje izobraževanje mi je pač dala neko znanje ki ga zdaj povem tle, sicer pa ni nič posebnega, in bi lahko sleherni državljan te stavri vedel, ker niso skrivnostne. V kolikor toliko pametnih medijih, oz. publikacijah zaslediš veliku teh informacij. To znanje pa ni niti slučajno dovolj za parlament ker moraš tam zant tudi lagat, lizat, scat z vetrom, nategovat množice....
Jasno, da je črni kruh dražji od belega. Tud svinjske klobase z napisom "varuje zdravje" so dražje od navadnih.
Ampak kila bio pirinih polnozrnatih testenin je pa cenejša od najslabše vrste mesa (recimo čevapov), in ljudje vseeno raje posegako po slednjem.
in ni treba skrbeti za moje prehranjevalne navde. zato pa vem, da zdrava prehrana ni poceni. kaj mi pomaga, da je beli kruh 1€ za kilogram, če je črni preko 4€.....
kako radi kažete samo eno stran, je pa treba pogledat malo od daleč, celostno
rast je bila pa kakšna
Še pomnite, ko smo imeli pod Janšo 6 % inflacijo?
- to je posledica večih dejavnikov, vpliv prihaja iz cele evrope, nekaj tudi oz vlade recimo ta vpliva na dajatve za nafto..
- vlada ima nekaj s tem, ne more pa popolno vplivat na to, nato vplivajo proizvajalci izdelkov, tako naši kot tuji, trg stanovnj, surovin skratka celotno gospodarstvo v Slo, na katerga vpiva tudi GPO v EU in posredno tudi v Svetu
- bistvene spremembe pod drugo vlado nebi bilo, odkar imamo tržno gospodarstvo države ne morejo bistveno vplivat na inflacijo, sploh po vstopu v EU ker se del tem instrumentom odpovemo in deluje direktiva na ravni celotnega EU!
Sej pravim s podatkom se negre veliko obremenjevat, sploh če v gpo nastopate samo kot potrošnik.
Zdrava hrana je bistveno cenejša od nezdrave, pa vendar ljudje raje posegajo po nezdravi. Ne krivit cen za nezdrave življenske navade.
- je to dobro ali slabo?
- je to posledica dobrega dela vlade?
- vlada nima nič s tem?
- bi pod drugo vlado to bilo še boljše?
drugače pa verjetno kar kako decimalko prstavite, da dobite realno inflacijo......mne znižanje računalnika ne zanima-kupim ga enkrat na 4 leta, pa bom že dala tistih 100eveč zanj. raje znižajte ceno kruha, mesa, zelenjave, ki jo kupujemo vsakodnevno....te cene bi država itak mogla regulirat. hočejo zdrave državljane, ki se bodo zdravo rpehranjevali, potem pa tu najbolj cene navijajo. če imajo lahko avstrijci regulirane cne mleka, bi jih tudi mi lahko meli. tak da naj samo ne nakladajo o prsti trgovini.....