"Najnižje zahtevane kompetence so višje, kot so bile včasih, zaradi napredka v tehnologiji. Podjetja to interno rešujejo z mehkimi pristopi in neformalnimi izobraževanji, ki jih finančno podpirajo tudi vladni programi," ugotavljajo v agenciji Adecco. Foto: BoBo

Problem ni v tem, da mladi nimajo izobrazbe, ampak so na papirju "preveč" izobraženi in potem posegajo po delovnih mestih pod njihovo stopnjo izobrazbe. Velikokrat se nam dogaja, da nas kandidati sprašujejo, ali naj zamolčijo svoj magisterij ali diplomo, ker so se primorani prijavljati na delovna mesta, ki zahtevajo nižjo stopnjo izobrazbe.

Tilen Prah, Kariera
Študenti
" Po trenutnih statistikah se 20 % vsakokratne generacije zaman vpiše v višje in visokošolsko izobraževanje, za njihovo izobrazbo potreb na trgu dela preprosto ni," opozarja Tilen Prah iz agencije Kariera. Foto: BoBo
V zadnjem lanskem četrtletju je prek študentskega servisa delalo 25.000 mladih, kažejo podatki Sursa. Foto: BoBo

Med oktobrom in decembrom lani je bilo anketno brezposelnih 60.000 ljudi (5,8 odstotka) ali 26,5 odstotka (21.000) manj kot leto prej. Med brezposelnimi je bilo 46,8 odstotka moških in 53,2 odstotka žensk. Med mladimi (15–29 let) je bila anketna brezposelnost 9,7-odstotna, med starejšimi (50–64 let) pa 4,9-odstotna, kažejo podatki statističnega urada.

Delovno aktivnih oseb je bilo v četrtem četrtletju 2017 v Sloveniji 972.000, kar je za 48.000 (5,3 odstotka) več kot v zadnjem četrtletju 2016. Med njimi se je povečalo predvsem število zaposlenih v rednem delovnem razmerju: 104.000 je bilo zaposlenih za določen, 690.000 pa za nedoločen čas. V primerjavi z zadnjim četrtletjem 2016 se je povečalo tudi število samozaposlenih, in sicer za 7,1 odstotka - bilo jih je 116.000, od tega 69 odstotkov moških in 31 odstotkov žensk.

Kateri poklici so trenutno najbolj iskani?
Na Zavodu za zaposlovanje so delodajalci največkrat povpraševali po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarjih, varilcih, skladiščnikih natakarjih, kuharjih, prodajalcih, elektroinštalaterjih in strugarjih.

"Dobre gospodarske razmere so povzročile povečano zaposlovanje v skoraj vseh panogah. Za kandidate je to priložnost, da se dogovorijo za dobre pogoje ali poiščejo novo, boljšo zaposlitev, kadrovniki pa se srečujejo z izzivi ohranjanja zaposlenih v svojih podjetjih," poudarja Viviana Žorž iz kadrovske agencije Adecco. Tudi pri njih opažajo, da so številčno najbolj iskani poklici ti, ki jih iščejo tudi na straneh zavoda, saj "posebnost slovenskega trga ostaja pomanjkanje kadrov za poklicna dela". Za strokovna in vodstvena delovna mesta pa podjetja iščejo strokovne sodelavce v farmaciji, elektrotehnike, strojne tehnologe, informacijske tehnologe, računovodje.

"Statistika kadrovskih oglasov na najbolj frekventnih kanalih za objave prostih delovnih mest kaže, da je 81 % vseh trenutno objavljenih delovnih mest za delovna mesta do vključno V. stopnje izobrazbe," izpostavlja Tilen Prah iz kadrovske agencije Kariera. Ta statistika se od lanskega leta ni spremenila, dodaja in opozarja, da na trgu dela ni povpraševanja za tak odstotek visoko izobraženih, kot se jih v Sloveniji vsako leto vpiše v visokošolske zavode. "Zaradi vse manjšega vpisa v poklicne šole in zato vse manjše ponudbe storitev s tega področja - kot so mizarstvo, krovstvo, železokrivstvo - napovedujem ponoven skok potreb po teh kadrih."

Trenutno najbolj perspektivni poklici so po njegovih besedah poklici v medicini, kjer so potrebe po kadrih enake ali celo večje kot pred recesijo. S področja visokošolske izobrazbe in iz njih izhajajočih poklicev so najbolj perspektivna področja še vedno elektrotehnika, računalništvo, strojništvo, biologija, kemija in farmacija. Prav tako so izrazite potrebe po kadrih enake smeri s srednješolsko stopnjo izobrazbe. "Opaziti je izjemen skok potreb po kadrih v logistiki in skladiščenju. Slovenija v Evropski uniji predstavlja močno logistično središče," dodajajo v agenciji Kariera.

Različne potrebe po regijah
V podravsko-pomurski regiji so konkurenca zaposlovalcem tudi podjetja v Avstriji, ki imajo velike potrebe po delovni sili in iščejo kandidate tudi v Sloveniji, "pri tem pa jim lahko ponudijo boljše pogoje za delo", izpostavljajo v kadrovski agenciji Adecco. Po njihovih izkušnjah so v gorenjski regiji najbolj iskani tehnični poklici elektro- in strojne smeri (serviserji, monterji in vzdrževalci), gostinski poklici (natakarji, kuharji in pomočniki v kuhinji), vozniki, CNC-operaterji in delavci v proizvodnji. Na Dolenjskem ima močno vlogo avtomobilska industrija, zato so tudi najbolj iskani poklici povezani s to panogo.

V savinjski in koroški regiji je največ povpraševanja po proizvodnih delavcih v industriji, ki je v tej regiji raznolika. Raste povpraševanje po tehničnih profilih. "Teh strokovnjakov in pripravljenosti mladih, da se izobražujejo, je premalo, zato bodo podjetja potrebovala kandidate iz tujine," menijo v Adeccu. V osrednji Sloveniji podjetja iščejo vse vrste kadrov, še največ pa so zaposlovala proizvodna podjetja. V Obalno-kraški regiji je zaradi turistične privlačnosti regije vedno veliko del za gostinske delavce, ki jih podjetja vedno težje najdejo.

Kompromis: izobraževanja v podjetjih, kadri iz tujine
Delodajalci si po izkušnjah zavoda za zaposlovanje vse bolj želijo usposobljenih sodelavcev, z različnimi specifičnimi znanji in kompetencami. A zaradi pomanjkanja ustreznih kandidatov morajo pri zaposlovanju najbolj iskanih profilov podjetja večkrat sklepati kompromise, dodajo v agenciji Adecco. Tako delodajalci pogosto popuščajo pri pričakovanjih glede znanj in izkušenj ter sprejemajo tudi kandidate, ki jih je treba še učiti. "Podjetja se vse bolj zavedajo, da morajo svoje sodelavce izobraževati glede na interne potrebe."

Tilen Prah iz Kariere ob tem izpostavlja, da bo v naslednjih letih glavni izziv slovenskega gospodarstva nezmožnost pridobivanja zadostnega števila tehničnega ter storitvenega kadra. Rešitve bodo po njegovih besedah dvosmerne - zaposlovanje višje izobraženega kadra na delovna mesta z nižjo zahtevano izobrazbo ter uvoz kadra iz tujine.

Problem ni v tem, da mladi nimajo izobrazbe, ampak so na papirju "preveč" izobraženi in potem posegajo po delovnih mestih pod njihovo stopnjo izobrazbe. Velikokrat se nam dogaja, da nas kandidati sprašujejo, ali naj zamolčijo svoj magisterij ali diplomo, ker so se primorani prijavljati na delovna mesta, ki zahtevajo nižjo stopnjo izobrazbe.

Tilen Prah, Kariera