Ogromna rast vrednosti kriptovalut je presenetila državne administracije. Foto: Pixabay
Ogromna rast vrednosti kriptovalut je presenetila državne administracije. Foto: Pixabay
Plačila DDV-ja je rudarjenje kriptovalut oproščeno. Foto: Pixabay
EU si želi regulirati trg kriptovalut, ker predstavlja veliko tveganje za vlagatelje. Foto: Pixabay
Menjalnice kriptovalut in ponudniki t. i. denarnic za kriptovalute bodo morali kmalu razkriti identiteto svojih uporabnikov. Foto: Pixabay

Eno največjih svetovnih presenečenj, morda celo največje, ki se je zgodilo v letu 2017, je bila neverjetna rast vrednosti kriptovalut, še posebej tistih najbolj priljubljenih, kot sta bitcoin ali ethereum. Ta je bila tako nepričakovana, da je tako vodstva svetovno najvplivnejših držav ali zvez, kot je Evropska unija, ter njihove pristojne regulatorje in institucije ujela tako rekoč s "slečenimi hlačami". Opotekaje so proti koncu leta začeli sprejemati odločitve, da je treba kriptovalute skušati regulirati oz. nad njimi uvesti nadzor. To naj bi skušali storiti letos. Ali bodo pri tem uspešni, je seveda svojevrstno vprašanje.

Tik pred božičnimi prazniki je po poročanju spletnega portala Euractiv evropski komisar, pristojen za gospodarske in finančne zadeve, podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis v pismu vodjem treh finančnih regulatorjev EU-ja zapisal, da razvoj kriptovalut v zadnjih tednih zahteva večjo pozornost, ter pozval tudi k "nadaljnjemu delu za oceno in potencialno izboljšanje uporabnosti regulativnega okvira za kriptovalute".

"Obstajajo očitna tveganja za vlagatelje in potrošnike, povezana z nestanovitnostjo vrednosti, vključno s tveganjem popolne izgube naložb, operativnih in varnostnih izpadov, tržnih manipulacij in vrzeli v odgovornosti," je dejal Dombrovskis v času, ko je vrednost bitcoina nenadoma padla za okoli 15 odstotkov.

Konec anonimnosti?
Nekaj dni pred Dobrovskisovim pismom so se države članice EU-ja in pristojne bruseljske institucije dogovorile za uvedbo strožjih pravil glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na platformah za izmenjavo kriptovalut.

Dejstvo je, da so kriptovalute tako rekoč postale uradno sredstvo kriminalnih združb, preprodajalcev mamil in drugih zlikovcev. Zadnji precej odmevni primer uporabe kriptovalut za kriminalne namene je bila nedavna ugrabitev analitika britanske menjalnice EXMO v Ukrajini, ki so ga, kot je poročal Guardian, ugrabitelji izpustili po izplačilu nekaj več kot milijona dolarjev v bitcoinih.

Na ravni EU-ja je bila z namenom preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma sprejeta odločitev, da bodo v bližnji prihodnosti na področju EU-ja ukinjene anonimne transakcije na kriptovalutnih platformah ter z anonimnimi predplačniškimi karticami, saj organi pregona sumijo, da se z njimi financirajo tudi teroristične dejavnosti. Menjalnice kriptovalut in ponudniki t. i. denarnic za kriptovalute pa bodo morali razkriti identiteto svojih uporabnikov.

Nova evropska pravila glede kriptovalut morajo najprej sprejeti na ravni EU-ja, nato pa bodo imele države članice poldrugo leto časa, da jih implementirajo v svoje zakonodaje. Med drugim tudi Slovenija, kjer imajo pristojne finančne institucije prav tako preglavice, kako obravnavati kriptovalute.

Davki na kriptovalute
Finančna uprava (Furs) je sredi decembra objavila drugo različico davčne obravnave poslovanja z virtualnimi valutami glede na zakone o DDV-ju, dohodnini in zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (prva različica je bila objavljena konec maja). V njej davčni uslužbenci razlagajo, kaj je glede na obstoječo slovensko zakonodajo pri trgovanju s kriptovalutami treba prijaviti kot dohodek in kaj vse je oproščeno plačila davka.

Furs v uvodu razloži, da se po zakonu o plačilnih storitvah in sistemih virtualne valute ne štejejo niti za denarno sredstvo niti za finančni instrument. "Davčna obravnava dohodka, doseženega pri takem trgovanju/poslovanju ali v taki obliki, je odvisna od okoliščin posameznega primera. Tako je treba ugotoviti, kdo dosega dohodek in za kakšne vrste dohodek v posameznem primeru gre (dohodek iz kreiranja virtualnih valut, iz kupovanja in prodajanja virtualnih valut, izplačilo drugega dohodka v virtualni valuti)," pojasnjujejo na Fursu.

Kaj je ugotovil Furs?
Furs med drugim v svojih ugotovitvah navaja, da so obdavčeni vsi dohodki, ki so bili doseženi v davčnem letu. Ker kriptovalute (še) niso "denarno sredstvo" ali "finančni inštrument", so uvrščene v isto kategorijo kot dohodek, prejet "v naravi".

"Dohodek, ki je obdavčljiv po ZDoh-2 (npr. plačilo za opravljeno storitev svetovanja), a ga fizična oseba ne doseže v evrih, temveč v virtualni valuti, se obdavči kot tovrstni dohodek, prejet v naravi. Višina dohodka v evrih se določi upoštevaje vrednost virtualne valute v evrih v času, ko je dohodek prejet," so pojasnili na Fursu. Med drugim so tudi dodali, da je na dan prejema obdavčen tudi dohodek od rudarjenja kriptovalut. Prodaja kriptovalut pa se ne šteje v dohodnino.

Posli s kriptovalutami so večinoma oproščeni DDV-ja
Glede plačila DDV-ja pri trgovanju s kriptovalutami Furs pojasnjuje, da je provizija oz. plačilo za storitve menjave običajne valute v virtualno valuto ali obratno, pri čemer se sklicujejo na sodbo sodišča EU-ja.

Plačila DDV-ja je oproščeno tudi rudarjenje kriptovalut. "Potrjevanje transakcij, ki jih opravijo rudarji med rudarjenjem virtualnih valut za nagrado v obliki provizije, ne predstavljajo storitve, ki bi bila predmet DDV-ja, če je provizija prostovoljno dana s strani osebe, ki opravi transakcijo s kriptovaluto (tudi brez provizije bi bila transakcija potrjena), in gre z vidika rudarja za storitev potrjevanja kriptovalute, ki rudarju ne daje nikakršnih pravic do prejema plačila zanjo," navajajo. Plačila DDV-ja so oproščene tudi storitve digitalne denarnice.

Na drugi strani pa so, kot pravi Furs, z DDV-jem obdavčene storitve menjalnih platform kriptovalut, saj delujejo kot posredniki.

Treba je izdajati tudi račune
Bolj zapletena je situacija pri t. i. žetonih (tokenih), saj je zgolj njihova izdaja oproščena plačila DDV-ja. V trenutku, ko se začnejo uporabljati kot plačilno sredstvo za neko storitev ali blago, so transakcije z njimi obdavčene z DDV-jem.

Čeprav se žetoni tako kot kriptovalute ne štejejo niti za denarno sredstvo niti za finančni instrument, pa je pri plačilih z njimi treba izdajati račune, še opozarja Furs: "V primeru, ko se bo kriptografski token uporabljal za plačevanje posameznih produktov in storitev (token nastopa v funkciji plačilnega sredstva), je davčni zavezanec dolžen izdati račun in ta račun, ki je plačan z eno izmed oblik gotovine, davčno potrditi."

Davčni uradniki namreč opozarjajo, da se kot plačilo z gotovino šteje vsako plačilo, ki ni neposredno nakazilo s transakcijskega računa kupca na transakcijski račun prodajalca, in torej tudi plačilo z virtualno valuto in kriptografskim žetonom.