Gospodarske razmere v Sloveniji se v tretjem četrtletju niso bistveno spremenile, ugotavljajo državni statistiki. Povečan izvoz je razlog, da BDP ni še bolj padel. Foto: BoBo
Gospodarske razmere v Sloveniji se v tretjem četrtletju niso bistveno spremenile, ugotavljajo državni statistiki. Povečan izvoz je razlog, da BDP ni še bolj padel. Foto: BoBo

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim letošnjim četrtletjem stagniral, v primerjavi z istim lanskim obdobjem pa se je zmanjšal za 1,3 odstotka.

Podobno kot v prejšnjih četrtletjih je na gospodarsko dejavnost negativno vplivalo domače povpraševanje, ki pa se vendarle počasi stabilizira. Domača poraba se je tako zmanjšala nekoliko manj kot v predhodnem četrtletju, in sicer za 2,8 odstotka.

Poraba gospodinjstev se je zmanjšala za tri odstotke. Poraba trajnih proizvodov se je v tretjem četrtletju po povečanju v drugem četrtletju znova zmanjšala, in sicer za 4,9 odstotka, nadaljevalo pa se je tudi zmanjšanje porabe drugih proizvodov, za 2,4 odstotka. Za 3,4 odstotka je nazadovala tudi poraba države.

Skrčile so se tudi bruto naložbe v osnovna sredstva, in sicer za 4,4 odstotka, torej nekoliko bolj kot v predhodnih dveh četrtletjih. Vpliv posamičnih večjih nakupov naložbenih proizvodov v tujini, kot so transportna oprema in stroji, se zmanjšuje. Za nekoliko manj, in sicer za 7,1 odstotka, pa so se zmanjšale naložbe v gradbene objekte.

Izvoz se je spet povečal
Večji padec BDP-ja je spet preprečilo zunanje povpraševanje. Izvoz se je namreč povečal že peto četrtletje zapored, tokrat za 4,9 odstotka.

Uvoz se je v prejšnjem četrtletju povečal za 2,6 odstotka, predtem pa se je uvoz skrčil šestkrat zapored. Saldo menjave s tujino je k rasti prispeval enako kot v predhodnem četrtletju, to je 1,9 odstotne točke. Ugodni pogoji menjave, izvozne cene so namreč za 1,5 odstotka višje od uvoznih, so se nadaljevali tudi v tretjem četrtletju. To je znova dobro vplivalo na dodano vrednost gospodarstva in s tem na neto davke na proizvode.

Nižja dodana vrednost
Dodana vrednost se je v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 1,2 odstotka, v gradbeništvu pa za 6,6 odstotka. To je sicer bistveno manj kot v predhodnem četrtletju, ko se je zmanjšala za 11 odstotkov. Dodana vrednost gostinstva se je po sedmih zaporednih padcih povečala, in sicer za 2,5 odstotka. Neto davki so se predvsem zaradi davka na dodano vrednost okrepili za 3,5 odstotka.