Vaša ocena: 
Ocena 3,8 od 6 glasov
Ocenite to novico!
Zaslužka je bistveno manj, naročil tudi, neplačnikov in ponudnikov na javnih natečajih pa vedno več. Tudi v arhitekturi je kriza, pravi predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Andrej Goljar.
Goljar je v pogovoru za MMC dejal, da kriza v arhitekturi še ni dosegla dna, saj ima stroka trenutno še opravka s preteklimi posli". "Te zgradbe, ki še rastejo po Ljubljani, rastejo od prej," pravi in pojasnjuje, da je stavba, velika 10.000 kvadratnih metrov, ki je narejena v dveh letih, narejena neskončno hitro. Projekti sicer trajajo od pet do šest let, od začetka do konca gradnje pa se "gospodarske razmere spremenijo in pride do tega, da se kakšen investitor premisli, in potem nastane problem z obračunom".
"Na javnih natečajih tudi do petkrat več ponudnikov"
"Bomo pa prvi čutili izhod iz krize, ker bo prišlo prvo povpraševanje k projektom," je po drugi strani prepričan predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Gospodarska kriza se po njegovem mnenje trenutno pozna tudi na področju javnih arhitekturnih naročil in razpisov. "Pri ponudbah na javnih arhitekturnih natečajih se je zgodilo to, da je bilo včasih ponudnikov 10, največ 15, sedaj pa jih je tudi 50. To je odkrit pokazatelj, da je stroka v krizi," je poudaril Goljar.
"Javni natečaji so namreč veliko tveganje za neko podjetje. Tega se lotiš takrat, ko nimaš početi kaj drugega, ali pa se tega udeležuješ zavestno. Zdaj pa se je zgodilo tako, da kaže, da je stroka tako brez dela, da ljudje počnejo tudi to," je dejal Goljar in dodal, da je javnih razpisov za najnižjo ceno kar nekaj, a "na njih so cene take, da bi se lahko pogovarjali o nelojalni konkurenci".
Arhitekti s statusom samostojnega kulturnega delavca
Veliki projekti v arhitekturi so se po besedah Goljarja ustavili v začetku lanskega leta, vendar podatkov o tem, koliko arhitekturnih birojev se je zaradi tega znašlo v finančnih težavah, na zbornici nimajo. Tudi zato ne, ker arhitekturni biro ni produkcijska enota arhitekture v Sloveniji. Velik del arhitektov ima namreč status samostojnega kulturnega delavca. "Zbornica ima 1.300 članov in približno 60 odstotkov je samostojnih kulturnih delavcev," je pojasnil in ocenil, da je v Sloveniji od 3.000 do 4.000 arhitektov, a veliko se jih aktivno ne ukvarja z osnovnim poklicem, za katerega so se šolali.
"Član zbornice pa mora biti tisti arhitekt, ki hoče delati projekte, za katere je potreben podpis odgovornega projektanta. Zbornica ima na tem področju javna pooblastila, v imenu države izvaja strokovne izpite, zato da dobiš to pooblastilo, in vodi imenik pooblaščenih projektantov," pravi Goljar.
"Za nizko ceno ne moreš narediti dobrega projekta"
Gospodarska nestabilnost poleg kvantitete vpliva tudi na kvaliteto gradnje, meni naš sogovornik. "Za nizko ceno ne moreš narediti dobrega projekta. Če imaš slab projekt, je to osnova za vse slabe stvari, ki se potem dogajajo," je prepričan. "Ko dobiš neko nalogo, se pozanimaš, v kakšnem proračunu je lahko izvedena. Tisti, ki dela kvalitetno, naredi zadevo tako, da je izdelek primeren ceni," trdi arhitekt. O varčevanju pri projektiranju pa je dejal: "Pri konstrukciji po navadi ne moreš, ker ta pač mora biti, lahko pa, na primer, pri debelini izolacije. To so stvari, ki se jih od daleč ne vidi."
"Arhitekti smo zelo na prepihu in nimamo nikakršnih vzvodov, da bi prišli do denarja," je v zvezi s plačilno nedisciplino v arhitekturi povedal predsednik ZAPS-a. Poleg tega, da je drastično upadlo število vlagateljev, imajo arhitekti namreč težave tudi z neplačili. "Plačilni roki so takšni, kot se dogovoriš," pravi in dodaja, da lahko pri naročnikih, ki nimajo denarja, trajajo od dva do tri mesece. "Najprej poskušaš biti prijazen. Z vsakim investitorjem, s katerim si delal, si želiš, da bi morda še delal zanj. Malo si prijazen, malo počakaš in razumeš, ker ljudje smo taki, da se izogibamo sodišč. Potem gre to na izvršbo in je lahko v 30 dneh rešeno, če se nihče ne pritoži," je pojasnil in ob tem poudaril, da je posel arhitekta vreden le od tri do štiri odstotke celotne investicije.
Naj posamezniki gradijo ali ne?
Kot pravi, je zaradi gospodarske krize zaslužka v arhitekturi bistveno manj. O številkah ni želel govoriti: "Katero koli številko bi rekel, bi bilo to ugibanje. Za nekatere bistveno manj pomeni skoraj bankrot, za druge pa ne."
Skrivnosten je bil tudi pri proizvodni ceni kvadratnega metra novozgrajene stanovanjske površine. Dejal je, da je ta veliko, veliko nižja od prodajne, ob tem pa je opozoril, da na končno ceno vpliva veliko različnih stvari: "V obdobju od začetka do konca gradnje morate najeti kredit, poskrbeti za nakup zemljišča, dajatve v zvezi s komunalno opremo, dajatve v zvezi z nekimi posebnimi prispevki, ki se včasih pojavijo, če hočeš neko spremembo v kakšnem občinskem aktu ... To vse vpliva na ceno."
Se pa gradnja trenutno izplača fizičnim posameznikom. "Če imaš denar, če to potrebuješ in gradiš zase, je zdaj primeren trenutek, da se to dela. Če nimaš denarja in moraš prodati neko stanovanje, zato da boš gradil, si v velikih težavah. Za trg pa je zdaj nespametno delati, ker ni kupca. Stanovanje, dokler nimaš kupca, nima vrednosti," še opozarja.
še en poznavalec..
marš gradbeništvo z vsemi pridruženimi krvosesi vred, v prah se sesuj!
jao, da ne začnem? a 200k kredita pa ni treba šparat, potem pa je tist procent, dva problem za projekt? a veš vsaj približno, koliko dela je potrebno za vsaj približno kavlitetno projektno dokumentacijo in koliko ljudi je v to vključeno ipd?
sem ravno hotel komentirat, hehe.. najlepše je na pamet blefirat i zadevah, o katerih se marsikomu niti sanja ne.
In šokiran sem ob obsodbah nekaterih o previsokih cenah, to pove samo, da ne veste koliko dela in kaj vse je potrebno za načrtovanje ene enostavne hiše, kaj še le za zahevnejše projekte.
Problem je tudi v zastavitvi raznih razpisov, ki so naravnani tako, da zmaga najnižja cena, kar pa še bolj vzpodbuja nelojalno konkurenco, saj nekateri ponujajo cene ki niso nikakor niso realne oz. so pa vendar le s neplačevanjem zaposlenih.
In še o arhitekturi, arhitekti in projektivni biroji delajo marsikaj in ne samo petih najbolj odmevnih projektov v Sloveniji. Večina arhitektov se ukvarja z manjšimi projekti, oz. z "vsakodnevnimi" objekti, ki so tudi arhitektura, pa vrjetno ne opazite. Tudi za prenovo,... in ne nazadnje izgradnjo garaže potrebuješ projekt.
Seveda pa je problem tudi investitor, ki se odloča o načinu, kvaliteti in podobno. tako da lahko arhitekt načrtuje še tako "prestižen" objekt, ampak če investitor ne bo pripravljen za dobre materiale in stavbno pohištvo odšteti primerno veliko denarja, bo pač kvaliteta temu primerna.
In tu bi povdaril, da se ljudje, ki zidajo (tudi posamezniki, ki si gradijo lasten dom) ne zavedajo pomena kvalitete materialov in varčujejo na vsem kjer se le da, brez da bi razmišlajli, da si gradijo dom za več desetletij. Saj tudi avta si ne kupiš najcenejšega, ampak takega, ki ti usterza oz. ki je primeren tvoji denarnici (v večini primerov ni avto Romunske avtomobilske industrije). Ampak tega se le redko kdo zaveda.
Torej?
pa kaj ti misliš dobit projekt za 500€? in celo hišo za 5000? pa povej koliko bi ti bila normalna cena!
marš gradbeništvo z vsemi pridruženimi krvosesi vred, v prah se sesuj!
Celotno gradbeništvo je v pizdi, zakaj ne bi bili tudi arhitekti....Ocena prispevka je 1...
Butasta izjava je naslednja:
Arhitekti smo zelo na prepihu in nimamo nikakršnih vzvodov, da bi prišli do denarja," je v zvezi s plačilno nedisciplino v arhitekturi povedal predsednik ZAPS-a. Poleg tega, da je drastično upadlo število vlagateljev, imajo arhitekti namreč težave tudi z neplačili. "Plačilni roki so takšni, kot se dogovoriš," pravi in dodaja, da lahko pri naročnikih, ki nimajo denarja, trajajo od dva do tri mesece. "Najprej poskušaš biti prijazen. Z vsakim investitorjem, s katerim si delal, si želiš, da bi morda še delal zanj. Malo si prijazen, malo počakaš in razumeš, ker ljudje smo taki, da se izogibamo sodišč. Potem gre to na izvršbo in je lahko v 30 dneh rešeno, če se nihče ne pritoži," je pojasnil in ob tem poudaril, da je posel arhitekta vreden le od tri do štiri odstotke celotne investicije
To je v gradbeništvu že 10 let praksa, pa nihče ne jamra in to ko je bila konjuktura...Welcome to realtity gospodje arhitekti....
Prispevek je slab....
investitor med tem časom zaide v težave in se ve kaj se zgodi vsa mikro in mala podjetja ki sodelujejo v procesu stagnirajo in propadaja na račun pohlepnikov.- zakreditiranih investitorjev brez denarja... (med njimi tudi marsikateri arhitek, ostali projektant in izvajalci)
arhitekti so v zadnjem času imeli le malo vpliva.... največji vpliv imajo INVESTITORJI, ki želijo na najcenejši način pridi do dragih stanovanj..... in tako
obogatetei... in ti gospodje komandirajo obliko arhitekture in materiale, ki se vgrajujejo.....
zanima jih samo končni SALDO...... žal....
investitor je tisti ki ima prvo in zadnjo besedo vsi ostali členii v verigi so le njegove lutke, ki delajo z namenom da bi kaj zaslužili in preživeli....
Oblika super duper, uporabnost nikakva! Pa sej to je pri večini sodobnega dizajna, ko je itak že vsak kekec dizajner.
Kriza je šele na začetku. S "protikriznimi ukrepi" se le še poglablja. Zdi se, da bomo morali priti do samega dna eksistence, da se bo nekaj premaknilo. Takrat bo že pozno in okrevanje dolgotrajno. Takšna je narava "sodobnega človeka"; mazohistično izživljanje in uničevanje zgrajenega. Za prgišče evrov je pripravljen poteptati vse moralne vrednote. Bravo Slovenija.
se bo vsaj dobro razmislilo o smislu arhitekture in urbanistike. Trenutno, razen produciranja primitivnih monumentov sami sebi, skorajda ni sposobna skreirati človeku in okolju prijazne zasnove za kvalitetno sobivanje z okoljem. Namesto, da bi arhitekti bili razvijalci novega načina življenja, se od življenja vedno bolj odtujujejo in Zemljo jemljejo za velik peskovnik v katerem je vse dovoljeno. Za slavo trenutka.
se nikoli ni bila risanje kablov. Za take stvari so štromarji, strojniki, itd.
Jejhata!
haha mislim da je očitno, kaj je mojster želel tu namigniti