Na Ljubljanski borzi se je indeks SBI TOP (816 točk) v sredo znižal za 0,13 odstotka in je dobra dva odstotka pod letošnjim vrhom, ki ga je dosegel prejšnji teden. "Najprometnejše so bile (z 906 tisoč evri) delnice Krke, katerih cena je v zadnjih dneh stabilna okoli 68 evrov. Povečan promet je opaziti tudi pri Pivovarni Laško in Žitu, kjer želijo kupci izkoristiti razliko med trenutno tržno ceno in pričakovano prevzemno ceno, ki jo na podlagi pred kratkim sklenjenih pogodb, posledično pričakujejo v nekaj mesecih. Drugih omembe vredni informacij za zdaj ni, poleglo pa se je tudi razočaranje glede Telekoma, katerega cena pa se približuje 110 evrov, čeprav večjih prodajnih pritiskov ni," je dan pokomentiral Uroš Ožbolt iz Alte.
Tokio na 15-letnem vrhu
Na tujem včerajšnje trgovanje ni bilo enotno. Tokijski Nikkei je sicer ponudil dobre temelje za uspešen dan vseh delniških trgov, saj je indeks Nikkei dan končal pri 20.133 točkah oziroma najvišje po aprilu 2000. Toda Evropa ni sledila Japonski (osrednja indeksa v Londonu in Frankfurtu sta nazadovala za pol odstotka), kar je tudi posledica nekaterih slabih poslovnih rezultatov. Največji britanski trgovec Tesco je v poslovnem letu, ki se je izteklo s februarjem, za 5,74 milijarde funtov izgube, kar je največja izguba kakšne britanske družbe do zdaj. Delnice so se pocenile za skoraj pet odstotkov. Popolnoma drugačen vtis so pustili četrtletni rezultati Heinekena. Nizozemski pivovar, ki je kupil Pivovarno Laško, je zaradi prodaje mehiške hčerinske družbe Empaque štirikratno povečal dobiček (bilo ga je za 579 milijonov evrov), prihodki pa so se zvišali za dobrih sedem odstotkov, na 4,338 milijarde evrov.

Tečaji delnic na Lj. borzi (23. april):

Mc Donald's išče nove rešitve
V New Yorku je bila sreda pozitivna, indeksi so pridobili okrog pol odstotka. Tehnološki Nasdaq (5.035 točk) se naglo približuje rekordu iz leta 2015 (5.048 točk). Letos se je njegova vrednost povzpela za šest odstotkov, kar je najbolje od vodilnih newyorških indeksov. V eliti stotih delnic, ki sestavljajo Nasdaq, so letos najbolj podivjale Netflixove, ki so dražje za skoraj 65 odstotkov. V elitnem Dow Jonesu je včeraj veliko prahu dvignil McDonald's, ki je objavil sveže poslovne rezultate. Veriga restavracij s hitro prehrano, ki praznuje 60-letnico, se spopada z velikimi izzivi, novi predsednik uprave Steve Easterbrook pa bo 4. maja predstavil rešitve, kako obrniti krivuljo navzgor. Porabniki ga namreč zapuščajo, saj pri konkurenci cenijo bolj zdravo hrano. V prvem četrtletju je dobiček v primerjavi z istim lanskim obdobjem zdrsnil za skoraj tretjino, na 811 milijonov dolarjev, prihodki pa za enajst odstotkov, na 5,96 milijarde. Ker so analitiki pričakovali še slabše prodajne številke, so se McDonald'sove delnice podražile za tri odstotke.
Stiglitz kritično o ameriškem gospodarstvu
Med makroekonomskimi objavami je presenetila marčevska rast prodaje rabljenih stanovanjskih enot, ki je bila kar 6,1-odstotna, kar je največja mesečna rast po decembru 2010. Po mirnem začetku leta nepremičninski trg tako kaže spet lepo podobo, kar v kombinaciji z robustnim trgom dela zvišuje verjetnost, da bo Fed ukrepal (torej zvišal medbančno obrestno mero) še pred jesenjo. O tem, ali gre ameriškemu gospodarstvu res tako dobro, kot kažejo številke, bi se sicer dalo razpravljati. Joseph Stiglitz, Nobelov nagrajenec za ekonomijo, je v pogovoru za Bloomberg ob izidu knjige The Great Divide spet opozoril na veliko neenakost ameriške družbe in na to, da ima večina Američanov nižji dohodek kot pred 25 leti, če upoštevamo inflacijo. "Ameriško gospodarstvo za večino Američanov ne deluje," je prepričan.
Nov poskus, da frank izgubi nekaj vrednosti
Na valutnih trgih je včeraj odmevala odločitev Švicarske centralne banke, da skrajša seznam institucij, ki jim ni treba plačevati negativnih obresti na denarne depozite pri centralni banki. Med drugim bodo morali negativne obresti plačevati tudi pokojninski skladi. Številni pričakujejo, da bo Švicarska centralna banka kmalu uvedla še višje negativne obresti na depozite, saj želi zmanjšati povpraševanje po franku, ki velja za varno pribežališče, s tem pa oslabiti domačo valuto. Evro je vreden okrog 1,04 franka in dobrih 1,07 dolarja. Če bi Grčija maja ali junija ostala brez denarja, bi se evro verjetno v primerjavi z obema valutama spustil pod pariteto. Pomembno je, da ECB za zdaj nemoteno oskrbuje grške banke s poceni likvidnostjo. Za Atene bo pomemben datum 12. maj, ko mora Mednarodnemu denarnemu skladu plačati 774 milijonov evrov, še bolj ključen pa bo 20. julij, ko mora grška vlada Evropski centralni banki vrniti 3,5 milijarde evrov.