Vaša ocena: 
Ocena 4,2 od 8 glasov
Ocenite to novico!
Pogajanja med Slovenijo in Rusijo o Južnem toku so končana, premierja obeh držav pa bi sporazum lahko podpisala med nogometno tekmo Slovenije in Rusije v Moskvi.
Pogajanja so trajala od lanske pomladi, nazadnje pa sta ostali odprti vprašanji lastništva plinovoda in davčni položaj skupnega podjetja Gazproma in Geoplina v Sloveniji. Borut Pahor in Vladimir Putin bi sporazum lahko podpisala 14. novembra v Moskvi, je poročala TV Slovenija.
Direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač je v Odmevih dejal, da bo sklenitev sporazuma o gradnji Južnega toka tudi čez Slovenijo prinesla vrsto priložnosti za slovenska podjetja, tudi tista, ki se z energetiko ne ukvarjajo, saj Rusi tovrstna povezovanja izjemno cenijo.
Trasa še ni dokončno določena
Pojasnil je, da je trasa plinovoda za zdaj približna, saj določeni parametri še niso dokončno določeni, ker pogovori med Rusijo in nekaterimi državami še potekajo. Trasa bo odvisna tudi od končne količine porabe v severni Italiji in Franciji, vsekakor pa bo Južni tok tekel tudi čez Slovenijo, je dejal.
Na vprašanje, ali bodo za plinovod Južni tok uporabljene že zgrajene zmogljivosti v Sloveniji, je Kopač odgovoril, da so prav zaradi te želje Slovenije pogajanja potekala tako dolgo. Tako je v sporazumu z Rusijo zapisana dikcija, da se bo uporabil že obstoječi plinovod družbe Geoplin Plinovodi, zgrajeni pa bodo tudi novi plinovodi.
Če bo plin tekel skozi obstoječi plinovod, bo edini lastnik tega plinovoda Geoplin Plinovodi, novi plinovodi pa bodo v solasti Gazproma in Geoplina Plinovodi v razmerju 50-50.
Posebnega davčnega statusa za skupno družbo ne bo
Kopač je pojasnil še, da je ruska stran v pogajanjih želela za skupno slovensko-rusko družbo pridobiti poseben davčni status, zunaj določb evropske zakonodaje, za kakršnega so se dogovorili z Grčijo, Bolgarijo in Madžarsko, a Slovenija v to ni privolila, saj "bi ob izvajanju sporazuma trčili na tožbo Evropske komisije pred Evropskim sodiščem". Skupno podjetje bo tako moralo prestati verificiranje, ki se zahteva za vse sistemske operaterje, lastnike infrastrukture, ki opravljajo javno službo.
Gazprom in Geoplin Plinovode zdaj čaka študija izvedljivosti projekta, ko bo študija končana, pa bo mogoče natančno načrtovati, kdaj se bo gradnja začela.
Kopač januarja pričakuje novo plinsko krizo
Nevarnosti do okolja plinovod ne predstavlja, zatrjuje Kopač, saj bo zgrajen pod zemljo, določen del pa je celo že zgrajen. Na vprašanje, kdaj bo skozi Južni tok stekel plin, je Kopač odgovoril, da je leto 2015, ki ga je kot zagotovega omenjal Putin, prezgodnje, saj je ruska prioriteta Severni tok.
Kopač je ob tem še zatrdil, da je Slovenija pripravljena na morebitne izpade dobave plina, kot smo jim bili priča v začetku letošnjega leta. Tako, kot se je Slovenija s krizo brez večjih težav spopadla letos, Kopač upa, da bo tudi v prihodnje, sam pa ob tem pričakuje, da se bo, tako kot lani, v evropskem merilu, zapletlo januarja.
Kot je znano, bo en krak Južnega toka potekal iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oziroma Slovenije v Italijo. V Bolgariji pa naj bi se plinovod še razcepil in šel skozi Grčijo, pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Plinovod naj bi bil končan do leta 2015.
Rusom že zdaj lezemo v rit, če bi še bolj, ne bi bilo več okusno, tj. izgledali bi kot sovjetski satelit. Slovenija nima z Rusijo praktično nobenih resnejših zapletov, glede Poljske in Baltika seveda sploh ni primerjave, tudi ne z VB, ampak že recimo s Francijo in Nemčijo so občasna trenja, pri nas pa nič. Morda ima le še Finska od zahodnjaških držav manj problematične odnose z Rusijo, sploh glede na njuno preteklost. Kakšna Grčija je seveda v popolnoma drugi ligi. (ampak priznam, da nimam pojma, kako je z npr. Irsko, Španijo ipd.)
Je pa res, da bi lahko manj lezli v rit ZDA.
Tito-Lenin, pardon, Lenčina.
Končno, hvala Rusiji, zdaj lahko tekmo tudi zgubimo.
:)