Na spletni strani SDH-ja je zapisano, da je Glavinova diplomirana ekonomistka
Na spletni strani SDH-ja je zapisano, da je Glavinova diplomirana ekonomistka "z dolgoletnimi mednarodnimi izkušnjami pri vodenju velikih poslovnih sistemov". Foto: BoBo
Lidia Glavina, SDH
Funkcijo predsednika uprave SDH-ja je Glavina - takrat še nadzornica - začasno prevzela julija lani, potem ko je odstopil prejšnji predsednik uprave Marko Jazbec. Nadzorni svet ji je štiriletni mandat uradno podelil konec februarja letos. Foto: BoBo

Njene navedbe o delovnih izkušnjah so napihnjene, je danes namreč objavil tednik Mladina in pri tem med drugim navedel, da avstrijska družba Imsa Group obstaja le na papirju in da Glavina v Electroluxu ni zasedala visokih položajev.

Na spletni strani SDH-ja je sicer zapisano, da je Glavinova diplomirana ekonomistka "z dolgoletnimi mednarodnimi izkušnjami pri vodenju velikih poslovnih sistemov".

Kaj je v resnici počela?
Tednik je šel po sledeh navedb iz njenega življenjepisa in ugotovil, da avstrijska skupina Imsa Group, kjer je bila Glavinova direktorica, v Avstriji obstaja le na papirju, na navedenem naslovu deluje davčnosvetovalno podjetje, Glavinova pa je bila pol leta odgovorna oseba Imsa Group - šlo naj bi za podjetje italijanskega poslovneža Giovannija Miklusa iz Gorice, ki se ukvarja s sestavljanjem strojev za proizvodnjo stekla.

Tednik tudi za navedbe, da je bila "več kot 10 let na vodilnih mestih v Electroluxovem koncernu", pravi, da so pretirane. V Electroluxu so povedali, da je bila med letoma 2000 in 2012 zaposlena v predstavništvu za Evropo, in sicer nazadnje kot finančni kontrolor marketinških dejavnosti.

Finančni kontrolorji po navedbah Electroluxa pregledujejo prihodke in odhodke na določenem področju ter poročajo finančnemu direktorju, pristojnemu za določeno območje (v tem primeru Evropo). Ta poroča vodji poslovnega območja, ta pa nato glavnemu izvršnemu direktorju Electroluxa. "Med šefom in Glavinovo so bili torej vsaj še trije sloji menedžerjev," so zapisali pri tedniku.

Glavina začela zbirati podrobnejša dokazila
Glavinova je danes v izjavi za medije zapisala, da očitke popolnoma zavrača. "Ob prijavi na razpis za predsednika uprave SDH-ja sem predložila vsa dokazila tako o svoji izobrazbi kot tudi o delovnih izkušnjah, pa tudi vse referenčne kontakte, kjer so lahko nadzorniki preverili resničnost vseh podatkov," je dejala.

"Glede na pisanja nekaterih medijev pa lahko povem, da sem že pristopila k še podrobnejšemu zbiranju dokazil o delovnih izkušnjah v družbi Electrolux, ki vam bodo v doglednem času tudi dane na vpogled," je dodala. Glavinova meni, da svoje delo na SDH-ju opravlja strokovno in dobro. "Vsa vprašanja o svoji izobrazbi in delovnih izkušnjah lahko vedno pojasnim ter predložim vsa potrebna dokazila," še pravi.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Miranda Groff Ferjančič je danes v državnem zboru na novinarsko vprašanje o očitkih Glavinovi dejala, da se s tem niso ukvarjali, ker je Glavinovo imenoval nadzorni svet SDH-ja, bodo pa nadzorni svet zaprosili za pojasnila. "Ampak nadzorni svet je to opravil popolnoma samostojno in neodvisno, na ministrstvu za finance nismo dobili niti vlog," je dejala.

Kako je Glavina postala prva menedžerka v državi?
Pobrskali smo po arhivu in povzeli njeno pot do položaja menedžerke vseh državnih menedžerjev.

Funkcijo predsednika uprave SDH-ja je Glavina - takrat še nadzornica - začasno prevzela julija lani, potem ko je odstopil prejšnji predsednik uprave Marko Jazbec. Ves čas se je sicer omenjala tudi kot njegova najresnejša naslednica, pred dvema tednoma jo je nadzorni svet državnega holdinga tudi uradno prepoznal kot najprimernejšo kandidatko za predsednico uprave in ji podelil štiriletni mandat.

Na stolček nadzornice holdinga, ki je odgovoren za upravljanje več deset podjetij v državni lasti, pa je Glavina sedla julija 2015. Nove člane nadzornega sveta - poleg Glavine so to postali še Barbara Smolnikar, Damjan Belič, Drago Ferfolja, Duško Kos - je izbral takratni minister za finance Dušan Mramor na podlagi izbora, ki ga je pripravila strokovna komisija v sestavi Peter Kraljič, Danica Purg in Aleksander Nagode.

Na razpis se je takrat prijavilo 64 ljudi, od katerih je 32 ustrezalo osnovnim pogojem. Ko je komisija pri tej preostali polovici preverila še strokovno izobrazbo, znanje tujih jezikov, profil in druga merila, je preostalo še 15 kandidatov. Eden izmed njih se ni odzval, tako da je strokovna komisija v ožji izbor uvrstila 14 ljudi, je takrat povedal minister.

Štirinajsterico je nato komisija razporedila v tri različne kombinacije glede na njihove kompetence, eno osnovno, dve pa dopolnilni, ter jih posredovala Mramorju. Ta je iz prvega izbora pobral dve imeni, iz drugega izbora tudi dve, iz tretjega pa eno, novonastali seznam pa posredoval vladi.