Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 12 glasov Ocenite to novico!
false
Revoz spada med najbolj avtomatizirane in robotizirane slovenske tovarne. Foto: BoBo
Gertrud Rantzen
Med pogoji za hitrejšo digitalizacijo je predsednica slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen izpostavila tudi izobraževalni sistem, ki bi moral biti prilagojen potrebam industrije. Foto: AhkSlo

Dodaj v

Kako je Slovenija pripravljena na četrto industrijsko revolucijo?

Raziskava slovensko-nemške gospodarske zbornice
10. januar 2017 ob 15:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Za uvedbo popolne digitalizacije slovenskih podjetij bosta potrebna posluh in aktivacija države, so glede usmerjanja Slovenije v četrto industrijsko revolucijo poudarili v slovensko-nemški gospodarski zbornici.

Evropska unija je pred slabim letom dni sprejela deklaracijo o digitalnem preoblikovanju evropske industrije in podjetij. Glavno vlogo v Evropi pa v tej t. i. četrti industrijski revoluciji prevzema največja evropska gospodarska sila - Nemčija. Slovensko-nemška gospodarska zbornica namerava priskočiti na pomoč slovenskim podjetjem in omogočila jim bo vpogled v nove poslovne modele, pametne tovarne in digitalno povezovanje procesov.

Slovensko-nemška gospodarska zbornica je ob tem pripravila tudi raziskavo o tem, kako digitalizirana je slovenska industrija. Anketirali so 88 pretežno proizvodnih slovenskih podjetij različnih velikosti ter ugotovili, da bodo slovenska podjetja v prihodnjih letih večinoma vlagala med dva in tri odstotke letnega prometa v digitalizacijo. Toda na drugi strani jih namerava 34 odstotkov vložiti le do odstotek svojega prometa.

Večina podjetij uporablja pametne mobilnike
Med anketiranimi podjetji jih je pet odstotkov izjavilo, da so glede stopnje digitalizacije popolnoma razviti, 46 odstotkov jih je široko razvitih, 31 odstotkov pa zadostno razvitih, slabo ali nerazvitih je le 18 odstotkov slovenskih podjetij. Večina podjetij se je pohvalila, da pri svojem poslovanju uporablja pametne mobilne naprave, da imajo digitalizirano računovodstvo in računalniško upravljanje proizvodnih procesov. Manj kot 40 odstotkov pa se jih lahko pohvali z uporabo robotov in avtomatskimi proizvodnimi procesi.

Največ anketiranih podjetij, 40 odstotkov, načrtuje polno digitalizacijo podjetij do leta 2018, 36 odstotkov pa do leta 2020. "V raziskavi je opaziti razkorak med percepcijo stanja in usmerjenjem investicij, kar govori v prid slabšemu poznavanju stopenj digitalizacije podjetij," so ugotavljali na zbornici.

Kakšno dodano vrednost pričakujejo slovenska podjetja od digitalizacije? Največ, več kot polovica, jih je odgovorilo, da pričakujejo večjo učinkovitost, sledi večja produktivnost ter znižanje stroškov in boljše načrtovanje in nadzor.

Prokurist podjetja Bosch Slovenija Boris Presekar, ki je sodeloval na okrogli mizi ob predstavitvi izsledkov raziskave, je pojasnil, da so pričakovanja večje učinkovitosti in nižanja na račun digitalizacije bolj kot ne napačna. Namen digitalizacije bi moral biti izboljšanje kakovosti in personalizacija. "Digitalizacija bo v končni fazi prinesla tudi zmanjševanje stroškov, a namen uvajanja spremembe je izboljševanje procesov in kakovosti," je dejal.

Opozoril je tudi, da v Sloveniji še nismo končali t. i. tretje industrijske revolucije, robotizacije in avtomatizacije proizvodnje. Med težavami, ki jih opaža, pa je navedel, da slovenska podjetja ne komunicirajo med seboj. Čeprav bi si lahko predajala ali razvijala znanje, namesto, da ga kupujejo v tujini. Tako bi lažje tekmovala s tujo konkurenco.

Visoki stroški digitalizacije
Največjo oviro pri digitalizaciji anketirana podjetja vidijo v kvalificiranosti zaposlenih, visokih stroških in zaščiti podatkov. Država bi k temu lahko pripomogla z davčnimi olajšavami za investicije v raziskave in razvoj ter digitalno infrastrukturo. Sprememb je potreben tudi izobraževalni sistem, ki bi moral zagotavljati kadre, ki bodo izobraženi za delo v digitalnih podjetjih.

Direktor podjetja KnaufInsulation za Evropo Tomaž Lanišek je prav tako opozoril na pomanjkljivosti v slovenskem izobraževalnem sistemu. Presenetilo ga je, ko na nekem srečanju z dijaki ti niso vedeli, kaj je internet stvari. Med slovenskimi težavami je omenil tudi prevelik razkorak med bruto in neto plačo, zaradi česar številni mladi strokovnjaki odhajajo v tujino. Zato v KnaufInsulationu, ki ima v Škofji Loki svetovni razvojni center, težko pridobivajo kadre. Ob tem je opozoril, da so Slovenijo že prehitele države višegrajske skupine, saj tam bolje plačujejo visoko usposobljeni kader.

Mini davčna reforma ni dovolj
"Mini davčna reforma je bila prvi korak v pravo smer, a ni dovolj za prihodnost. Če želite dobre ljudi, morajo biti tudi dobro plačani," je povedala predsednica slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen, ki je med pogoji za hitrejšo digitalizacijo prav tako izpostavila izobraževalni sistem, ki bi moral biti po njenih besedah prilagojen potrebam industrije. Treba pa bi bilo tudi krepiti nadaljnje izobraževanje zaposlenih.

Vodja strategije in transformacije Telekoma Slovenije Suzana Leben iz Telekoma Slovenije je opozorila, da podjetja, glede na anketo, nameravajo malo vlagati v sisteme upravljanja odnosov s strankami (CRM). Digitalizacija po njenih besedah pomeni zlivanje tehnologij s pričakovanji uporabnikov. "Vse manj je pomembno, kaj tehnologija zmore, in vse bolj, kaj uporabniki pričakujejo. Če uporabnikov ne poznamo dovolj, so tudi učinki digitalizacije omejeni," je dejala.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
oleander
# 10.01.2017 ob 21:56
Pereči demografski izzivi terjajo konstruktiven odgovor z vlaganji v človeške vire in ustrezno migracijsko politiko, ki bo nudila spodbudo demografski obnovi in produktivnosti ter zadovoljila potrebe gospodarstva po fleksibilnem trgu delovne sile. Le tako si lahko obetamo boljši jutri.

Da me ne bi kap ob teh stavkih, ki nista nič drugega kot nakladanje na kubik. Razen če nista zapisana sarkastično, v kar pa dvomim. Boljši jutri. Odseljujejo se mladi in izobraženi z našim denarjem, priseljujejo se manj izobraženi in revnejši od nas. Prišleki, ki naj bi nam dvignili nataliteto, so pravljica za butaste. Kje so službe? Novih delovnih mest v digitalni ekonomiji ne bo nikoli toliko, kot bo ljudi brez dela, ki morajo vseeno jesti, kar poiščite nedavno poročilo na spletišču EU. Kar se pa starejših tiče, na greznici od popteveja sem nedavno ujel šminkerski gloss o 62-letni upokojenki, ki dela kot natakarica v lokalu hitre hrane. Seveda zapakirano v celofan, ki strežbo prodaja kot "skrb za dobro počutje gostov", služi pa kot reklama za zaposlovanje starejših od 60 let? Pri tem, da delodajalec verjetno dobi olajšavo, gospa pa 3,5 evra bruto na uro? Lastniku se smeji do ušes, ko je tako socialen, da je dal delo 62-letni gospe. In na koncu pentljica: "Tako ima človek vsaj eno uporabno vrednost." To pove vse! Ker ko ni več te "uporabne vrednosti", je človek očitno samo smet in balast. Arbeit macht frei, samo še milo bi morali začeti izdelovati iz odpisanih, da bi imeli večjo "uporabno vrednost" ...
PačNekdo
# 10.01.2017 ob 18:31
Dokler se bodo sindikati še naprej drli in nosili plakate "tovarne delavcem!" ne bo nobene modernizacije v tej državi.
Dokler bodo delodajalci od vsakega mladega, ki ga želijo zaposliti, zahtevali 10 let delovne dobe, tri olimpijske medalje ter doktorat iz jedrske fizike, do takrat ne bo nobene modernizacije.
Dokler bodo mladi bežali v tujino čim bolj stran od te države in njenih večnih socialističnih vlad, ki vidijo modernizacijo gospodarstva v obliki večanja državnih deležev v državnih in drugih podjetjih, do takrat ne bo modernizacije.

Ta država in njeni državljani še naprej veselo hodijo po robu, in se sploh ne zavedajo, kakšno klofuto bodo dobili v roku 10-15 let.
dude
# 10.01.2017 ob 18:28
Prvo je treba sploh narediti preskok v glavah in nehati uporabljati marketinske izraze ala "cetrta industrijska revolucija" :D
mmeeddoo
# 10.01.2017 ob 19:38
" kar govori v prid slabšemu poznavanju stopenj digitalizacije podjetij"

To govorim že ves čas - slovenski Iastniki pojma nimajo in jih niti ne zanima kaj je moderna proizvodnja oz. kaj to pomeni. Tega niso predavali na "NBA" ali na predavanjih Lisjakov, ker ne prinese rezultatov v treh dneh.
Sedaj, na dolgi rok, pa imamo tako zastarano proizvodnjo, da bi bilo najbolje vse stran vreči in začeti iz temeljev. Kdo pa bo to počel? Ljudje, ki so se v 9-tih letih ravno navadili na popolno izkoriščanje in molzenje svojih proizvodenj?
Če se pogovarjajo po najdražjem pametnem telefonu in imajo video nadzor delavcev mislijo, da je to višek modernizacije.

Bodo ovce spet prisiljene razumeti lastnike in jim udarniško pomagati?
malidelnicar
# 10.01.2017 ob 20:35
Stanje je tu zelo slabo strinjam se z komentarorjem 'mmeeddoo'.
Bolje je začeti znova.
Še največ kar se lahko naredi da se krešpko zmanjša progresivnost obdavčitve dela.
Ne more bit minimalec 540 EUR, inženir pa dobi 700 EUR, po desetih letih pa 1000 EUR. Mladi pod takšnimi pogoji ne bodo uveljavljali digitalizacije tovarn.
Napakaje bila narejena že po osamosvojitvi, ko je bila minimalna plača 100.000 SIT, inženirju pa so v podjetju dali 120.000 SIT, po 10 letih je prišel na cca. 150.000 SIT.
To je čista uravnilovka in pod takšnimi pogoji ne bo ne razvoja ne podjetništva.
bayernkini
# 10.01.2017 ob 19:08
Mogoče uspe za 20 let ...s takšno politiko ..počasnosti
Ta čas bodo vse države v okolju že daleč naprej ko bo Slovenija še analizirala razmišljala in diskutirala !
Slovenija gre prej nazaj v socializem-komunizem dela in gospodarstva ..
Nobene vizije nobenih ciljev !
Luka Novak
# 11.01.2017 ob 08:12
Za uvedbo popolne digitalizacije slovenskih podjetij bosta potrebna posluh in aktivacija države ...

Vsi sanjajo o tem, da bodo s pritiskom na gumb dobili vse.

Denar je obratno v storitvah, kjer je treba zavihat rokave in si po potrebi tudi umazat roke.

Zraven malce zemlje, samooskrba, ko imaš polno klet pridelka in greš v trgovino zgolj po malenkosti se ti lahko žvižga za vse in živiš kot ti paše.
malidelnicar
# 11.01.2017 ob 00:16
"Odseljujejo se mladi in izobraženi z našim denarjem," - starši teh mladih so plačali za njihovo izobrazbo in ne samo ti.
Oni nimajo NIKAKRŠNIH obveznosti do slovenskega javnega sektorja.

Rešitev? Dajte začetniške inženirske plače na 1.000 EUR neto (brez vsakršnih predpogojev, samo pol leta poizkusne dobe z možnostjo krivdne odpustitve) in nato, da se te lahko zvišajo v nekaj letih na 2.000-3.000 EUR neto.

Da pa to narediš potrebuješ bistveno manjšo progresivno lestvico obdavčitve plač.
mbvana
# 11.01.2017 ob 09:01
Klici gospodarstva, da naj še študijski programi prilagodijo potrebam, je bil doslej še vedno zatrt s strani študentskih organizacij in njihovih podpornikov, ki v nedogled ponavljajo pravico do izobrazbe po želji posameznika.

Po drugi strani gospodarstvo še ni dojelo, da slabo plačani inženirji niso dobra reklama za naravoslovne študije. Strinjam se, da bi plače produktivnih morale bit višje, vendar to še ni vse. Pomemben je tudi socialni vidik.

Tako kot v družbi manjka zanimanja za tehniko v gospodarstvu, tako v gospodarstvu manjka humanistike. Management s svojim zgledovanjem po zahodnih in vse prevečkrat tudi ameriških normah pozablja, da v vsaki državi velja drugačen vrednostni sistem. Že znotraj posamezne države obstaja razlika med urbanimi in ruralnimi okolji in če management tega ne vidi in ne upošteva (vsaj v neki osnovni meri), se posledice hitro odrazijo skozi bolniške odsotnosti, nezadovoljstvo, spore, ipd.

Vpeljava nove industrijske revolucije ni nič drugega kot novi šok za prebivalstvo. In če se danes vsi sekirajo zaradi pomanjkanja kadrov, ki bi implementirati 4. industrijsko revolucijo, se jaz sočasno sprašujem, kako se na novo "ureditev" pripravlja starejše prebivalstvo in tisto skupino ljudi, ki niso vešči prilagoditev in stalnega učenja.
Katalena
# 11.01.2017 ob 05:14
Mislim da bodo nasi oziroma moji ne...politiki zajebali vse kar se da zajebat....zato na volitvah podpisem sam sebe kr druge izbire ni...
RenatoP
# 10.01.2017 ob 17:00
prvo je treba sploh narediti preskok v glavah vodstva, ogromno je podjetij v sloveniji ki se muči in krpljači služijo drobitnice, lahko pa bi s celovitim pristopom cele pogače.
Luka Novak
# 12.01.2017 ob 11:41
@oleander

izobrazevanje starejsih za digitalno inf. druzbo je v sloveniji popolnoma v kameni dobi, dostop imajo le tisti, ki so se upokojili po starem, tisti, ki zivijo v mestu in imajo denar za te tecaje.

Mnogi starejši je ne rabijo, ker imajo za razliko od mlajših generacij vse "v glavi" in za povrh "popredalčkano".

Mlajše generacije pa imajo vso "pamet" na Google.

Imam v sorodstvu na eni strani starejšo generacijo v pokoju z osnovno šolo, bila je veliko po svetu, obvlada aktivno italijanščino in angleščino ter veliko bere oz. je na tekočem z vsem aktualnim na klasičen način (knjige, tv, radio .. ).

Na drugi strani pa mlajše generacije z fakultetami, tudi doktorat se dobi.

Ko pride do vprašanja poznavanja osnovnih pojmov, "osnovna šola" pomete z vsemi "fakultetami".

Bog ne daj, da bi ta "osnovna" šola znala še za silo splet uporabljat, sramota "fakultet" bi bila še večja.
izo
# 11.01.2017 ob 00:31
Večina podjetij uporablja pametne mobilnike

ki jih potem v velikih firmah prepovedujejo za uporabo, lol. in potem mmc spe nabija o dogitalizaciji delovnih okoljih..

prosim, ne na bijta s tem preveč, firmo že dobro vedo, kdaj kje in zakaj je potrebna nadgradnje in nove tehnologoije, če je resn potreba za tem. pri nas pa se iz inata nekaj nadgradi (državna uprava je najboljpi primer), preplača vse 10x, da bpotem pogruntajo, da je stri sistem bil stokrat boljpši in da je novi ne bo delovala brez vsaj 10 nadgradenj.
galoper
# 15.01.2017 ob 09:34
Stanje je podobno kot v srednjem veku, ko je cerkev zavirala znanost, zdaj ljudje z zastarelo miselnostjo in znanjem igrajo srednjeveško vlogo cerkve. Znanost se razvija, torej nimamo revolucije ampak evolucijo, le vpeljava v uporabo zaostaja, ker čakajo na dodatni razvoj, torej torej na revolucionalni preskok.
oleander
# 13.01.2017 ob 07:10
Bog ne daj, da bi ta "osnovna" šola znala še za silo splet uporabljat, sramota "fakultet" bi bila še večja.

Družinska prijateljica se je pred nekaj leti odločila za dodatni študij na eni od naših fakultet. Otroci so odrasli, mož umrl, končno je imela čas zase, menila pa je tudi, da bo "sistemsko" pridobila nova znanja na področju, ki jo je zanimalo. Ne le, da je bila deležna odkrito podcenjevalnega odnosa profesorjev, naravnost so ji rekli, kakšen smisel ima, da ste se vpisali na faks. Razen tega je povedala, da ni izvedela ničesar bistveno novega. Imela je občutek, da imajo nekateri pač tam službe, da so lepo varno pospravljeni. Najbolj dogmatski so študentom vbijali več kot desetletje stare (lastne, seveda) dosežke, ki bi si spričo pomanjkljivosti zaslužili obravnavo v posebnih diplomskih nalogah, rekla pa je tudi, da se na fakulteti v 25 letih ni kaj prida spremenilo in da je bil to najslabše zapravljen denar v njenem življenju. Toliko o tem. V slovenski mentaliteti je zakoreninjeno, da je treba starejše odrivati na stranski tir.
oleander
# 11.01.2017 ob 18:02
izobrazevanje starejsih za digitalno inf. druzbo je v sloveniji popolnoma v kameni dobi, dostop imajo le tisti, ki so se upokojili po starem, tisti, ki zivijo v mestu in imajo denar za te tecaje.
Schpyoon
# 11.01.2017 ob 16:05
izo
prosim, ne na bijta s tem preveč, firmo že dobro vedo, kdaj kje in zakaj je potrebna nadgradnje in nove tehnologoije, če je resn potreba za tem

Seveda, ko se zavedo, da je resna potreba po tem, je velikokrat žal prepozno in jih povozijo druga podjetja, ki so dobiček konstantno vlagala v razvoj. Zanimiva so ta podjetja, ko za vložek v razvoj porabijo manj kot 1% in pričakujejo, da bodo konkurenčni na trgu.

Predvsem pa, privatniki, ki imajo zaposlenih 20+ delavcev, po poklicu strojni tehniki, kujejo dobičke, si kupujejo avte, jahte, hiše, delavce na minimalca, kar je pa potrebe po razvoju, jim je pa škoda centa.

Ko vidiš kaos v podjetju, saj za organizacijo dela skrbi diplomirani inženir strojništva, ki je že tako preobremenjen z drugim delom. Takih primerov ni malo in taka podjetja držijo slovensko gospodarstvo.
božo1
# 10.01.2017 ob 21:16
Mogoče piše tako(nisem prebral), da bi lahko bila 4. industrijska revolucija kontrarevolucija, ko se prične vračati poceni delo s "kitajske" v Slovenijo in na drugi razviti zahod.
Kaj takega bi znalo pričeti kmalu, ker se tam dušijo v smogu, ker se podirajo tovarne in pod samo pokapajo delavce, kjer odprtost sili s plačami že proti 500 itd.

Znanstveniki in analitiki, razvojniki, bi znalo biti kaj na tem?
Zadeti Derviš
# 10.01.2017 ob 16:11
Staranje prebivalstva preti stabilnosti javnih financ in grozi z upadanjem gospodarske rasti ter nezmožnostjo tehnološkega preskoka, ki so pogoj za gospodarsko konkurenčnost v 21. stoletju.

Pereči demografski izzivi terjajo konstruktiven odgovor z vlaganji v človeške vire in ustrezno migracijsko politiko, ki bo nudila spodbudo demografski obnovi in produktivnosti ter zadovoljila potrebe gospodarstva po fleksibilnem trgu delovne sile. Le tako si lahko obetamo boljši jutri.
Dr. Kumrovec
# 10.01.2017 ob 16:26
Lepo in strokovno povedano Derviš. Podpišem.
Kazalo