Novomeška tovarna zdravil Krka je največji slovenski izvoznik v Iran. Foto: BoBo
Novomeška tovarna zdravil Krka je največji slovenski izvoznik v Iran. Foto: BoBo
Ameriški predsednik Donald Trump na plakatu v Teheranu. Foto: EPA

Iz prakse na terenu vidimo, da so se določeni poslovni procesi bodisi ustavili bodisi upočasnili, ko bodo nova dejstva glede sankcij znana, se bodo podjetja lahko odločila, kako naprej.

Ante Milevoj, GZS

Evropska unija medtem zagotavlja, da bo evropskim podjetjem nudila zaščito in jih spodbuja, da nadaljujejo poslovanje.

Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, blagovna menjava pa je s 100 milijonov evrov leta 2011 po uvedbi sankcij padla na 20 milijonov evrov. V zadnjih letih se je tudi zaradi okrepljene diplomacije, odprtja slovenskega veleposlaništva v Teheranu in obiskov gospodarskih delegacij povečala na 55 milijonov evrov, kar je še vedno skromen obseg.

Največja izvoznika v Iran sta Krka z zdravili in Swatycomet z brusi, potem pa je tu še vrsta drugih podjetij. Kakšen je njihov položaj zaradi uvedbe ameriških sankcij? "Iz prakse na terenu vidimo, da so se določeni poslovni procesi bodisi ustavili bodisi upočasnili, ko bodo nova dejstva glede sankcij znana, se bodo podjetja lahko odločila, kako naprej," je pojasnil Ante Milevoj z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Podjetje Duol, proizvajalec napihljivih hal, pa se je s trga umaknil pred letom in pol. "Niti prvega velikega posla, ki ga imamo, gre za gradnjo velikega letališkega terminala v Teheranu, ne moremo zaradi finančnih problemov investitorja peljati naprej," je dejal lastnik podjetja Duola Dušan Olaj. "Ocenili smo, da je glede na slabo kupno moč in zunanjo nelikvidnost iranskega trga bolje, da s tem trgom poslujemo kar iz Slovenije," je dodal.


Podjetniki ne verjamejo v zaščito EU-ja
Evropska unija je evropskim podjetjem pri poslovanju v Iranu obljubila zaščito, a v neformalnih pogovorih s podjetniki se izkaže, da vanjo ne verjamejo. Tiste gospodarske družbe, ki poslujejo z obema, Iranom in Združenimi državami Amerike, so zdaj v največjem precepu, saj ameriška administracija grozi vsem, ki sankcij ne bi upoštevali. Zato se pisarne v Teheranu praznijo, predstavništva podjetij zapirajo vrata.

To je sicer priložnost, tudi za nekaj slovenskih podjetij, ki ne poslujejo z ZDA, da po odhodu konkurence okrepijo položaj na iranskem trgu. In to tudi nameravajo storiti. Čeprav jim položaj otežuje padanje vrednosti iranskega riala in praktično zaprtje morskih poti. Posledice ameriških sankcij na slovenske izvoznike v Iranu bodo torej mešane. Vendar glede na zneske ne bodo zamajale našega gospodarstva.

Iz prakse na terenu vidimo, da so se določeni poslovni procesi bodisi ustavili bodisi upočasnili, ko bodo nova dejstva glede sankcij znana, se bodo podjetja lahko odločila, kako naprej.

Ante Milevoj, GZS