Grahek Sloveniji napoveduje še počasno okrevanje. Foto: BoBo
Grahek Sloveniji napoveduje še počasno okrevanje. Foto: BoBo
Maks Tajnikar
Tajnikar meni, da so bonitetne agencije dvolične. Foto: BoBo
Moody's
Moody's je bil v svojem znižanju ocene bolj drastičen kot S&P. Foto: EPA
Denar
Državna blagajna je že nekaj let prazna, a ukrene se bore malo. Foto: EPA

Po oceni samostojnega finančnega analitika Andraža Grahka znižanje ocene ni nobeno presenečenje, saj gre pri znižanju bonitetne ocene Skupini Zavarovalnica Triglav za družbe, ki so v pretežni državni lasti.

In če Moody's zniža bonitetno oceno lastniku, jo mora skoraj avtomatično znižati tudi družbam v njegovi lasti. "Zelo težko bi bilo utemeljiti, da ima neka institucija, ki je vezana na boniteto države, boljšo oceno kot sama država. Če se je kdo temu začudil, živi v drugem svetu," je izpostavil.
Na vprašanje, ali je znižanje upravičeno, saj poslovanje podjetij, ki jih je znižanje doletelo, ni kronično slabo, je Grahek odgovoril, da je upravičeno. Zavarovalnica Triglav ima namreč veliko premoženja, ki je vezano na slovensko gospodarsko okolje, med njimi pa so tudi papirji, ki jih je izdala slovenska država. S povečevanjem tveganja te se povečuje tudi tveganje zavarovalnice, s poslabševanjem gospodarskega okolja v Sloveniji pa se zmanjšujejo tudi možnosti, da bodo terjatve zavarovalnice poplačane.

Moody's in druge agencije, ki so Sloveniji znižale oceno posojilnega tveganja, so bile tako po Grahkovih besedah bolj ali manj postavljene pred zid. Že v prejšnjih poročilih so namreč opredelile dejavnike tveganja, ki bi lahko vodili do znižanja ocene, in na teh področjih, tako Grahek, ni bilo storjenega praktično nič konkretnega.

Boniteta je vezana na lastnika
"Slovenija ima prek svojega lastništva namreč odgovornost za skoraj polovico domačega BDP-ja. Toliko se, čez palec, v teh podjetjih ustvari dodane vrednosti," je izpostavil. Če pa bi Zavarovalnica Triglav recimo dobila novega lastnika, npr. nemško skupino Allianz, bi bila boniteta povsem drugačna.

Opozoril je še, da na trgu bonitet poteka močna konkurenca. Veliko držav se je znašlo v težavah in so bile prisiljene v sprejemanje ukrepov. In bonitetne agencije jih zdaj lahko primerjajo med seboj in ugotavljajo, katera se drži svojih zavez. Kredibilnost slovenske politike je zato upadla, saj je bilo rečenega veliko, storjenega pa malo.

Ob tem je še dodal, da so se ocene bonitetnih hiš le prilagodile stanju na trgu, kjer so vlagatelji že pred časom, z zahtevo po visokih donosih, pokazali, kako vrednotijo Slovenijo.

Trgi prehiteli agencije
"Bodimo realni, če bi že bile države ujetnice nečesa, so ujetnice svojih lastnih zmožnosti financiranja. Trgi namreč zaprejo vrata še pred bonitetnimi agencijami in trgi so še pred znižanjem ocen Sloveniji podražili stroške dolgoročnega financiranja," je odgovoril na vprašanje, ali so države morda ujetnice pehanja za boljšimi bonitetami.

Te namreč zgolj odražajo stanje in namesto kazanja s prstom bi se morali bolj osredotočiti na reševanje težav, ki se jih že vsi zavedamo. Kriza pa bo v Sloveniji še nekaj časa, je ocenil Grahek, saj so bili subjekti pretirano zadolženi in smo zdaj v času razdolževanja in prilagajanja dejanskim možnostim. Domače varčevanje bo v prihodnosti najbrž edini vir financiranja, zato bo rast manjša, je sklenil.

Tajnikar bi polnil zapore
Ekonomist Maks Tajnikar pa je kritičen do nižjih bonitetnih ocen. Bonitetne agencije naj bi našo državo ocenjevale strožje od velikih držav s skupno evropsko valuto, je povedal za STA. Težave v državah, kot sta Španija in Italija, so namreč "še bistveno, bistveno večje". To kažejo tudi objektivni podatki, je dodal. Spomnil je, da bi tudi najhujša kriza v Sloveniji v primeru zunanjega reševanja zahtevala skromna sredstva, medtem ko to za Španijo in Italijo ne velja.

"Tako ocena Moody's kaže tudi na njegovo monopolno moč nasproti majhnim državam, ki je ne upa kazati proti velikim," je poudaril ekonomist. Bonitetne agencije bi bilo zato potrebno tožiti, "saj s svojo dejavnostjo zagotavljajo paralelno vedenje bančnih in finančnih organizacij. Paralelno vedenje pa je ena od najhujših oblik kršitve konkurence po zakonih EU-ja."

"Da je svet izgubil smerokaz, kaže dejstvo, da so ljudje v bonitetnih organizacijah avtoritete, po katerih se ravna ves svet, ljudje pa zaradi njihovih ocen, ki jih zmoremo tudi lokalni ekonomisti, prek višjih obrestnih mer bankam plačujemo milijarde, čeprav bi morali biti po navadni konkurenčni zakonodaji skupaj z bančnimi direktorji v zaporih," je zatrdil. Dodal je, da ta očitek ne gre na račun bonitetnih hiš, temveč evropskih politikov.