Kitajsko gospodarstvo je drugo največje na svetu. Foto: EPA
Kitajsko gospodarstvo je drugo največje na svetu. Foto: EPA
Kitajska
V obdobju izvajanja reform je nižja gospodarska rast pričakovana. Foto: EPA

Gospodarska rast med julijem in septembrom je sledila 7,5-odstotni v drugem letošnjem četrtletju. Rast po 7,3-odstotni stopnji je najskromnejša po prvem četrtletju 2009, ko se je kitajski bruto domači proizvod (BDP) okrepil za 6,6 odstotka.

Vseeno je kitajsko gospodarstvo preseglo pričakovanja analitikov, ki so za tretje letošnje trimesečje napovedovali še nekoliko nižjo, 7,2-odstotno krepitev.

Kitajsko gospodarstvo je gonilo svetovne rasti, a v zadnjem obdobju ga teži napihovanje nepremičninskega balona, oster boj oblasti proti korupciji in šibko povpraševanje iz Evrope. Zaradi tega je bil Peking prisiljen uvesti že več stimulativnih ukrepov, ki pa le počasi prinašajo rezultate.

Čeprav je številka za tretje četrtletje šibka, pa predstavniki Pekinga v njej vidijo tudi nekaj pozitivnih znakov. Gospodarstvo v prvih devetih letošnjih mesecih izkazuje "stabilno rast", napredek pa je viden tudi pri kakovosti te rasti, poudarjajo na statističnem uradu. "Notranje in zunanje okolje je še naprej zapleteno, gospodarski razvoj pa se spoprijema s številnimi izzivi," so dodali ob tem.

Med januarjem in septembrom je bila po navedbah statističnega urada kitajska gospodarska rast 7,4-odstotna. To statistiki ocenjujejo kot "stabilno", izpostavljajo pa tudi druge dejavnike, kot je nadaljevanje ustvarjanja novih delovnih mest.

Peking letos uradno še vedno pričakuje okoli 7,5-odstotno gospodarsko rast, kar bi bilo enako kot lani. So pa nekateri vidni politiki, med njimi tudi premier Li Kečiang, že izrazili pričakovanje, da bo rast nekoliko počasnejša.

Analitik banke HSBC Ma Šjaoping je dejal, da je kitajsko gospodarstvo že doseglo najnižjo točko in se zdaj stabilizira. "Trenutno ni tveganja pospešenega poslabševanja stanja," je dodal.

Ukrepi za rast
Peking je v zadnjih mesecih gospodarsko rast podprl s številnimi ukrepi - zmanjšal je zahteve po kapitalskih rezervah bank, največjim državnim bankam pa je zagotovil 500 milijard juanov (63,7 milijarde evrov) finančne injekcije. Olajšal je tudi dostop do hipotekarnih posojil.

Analitiki si sicer niso enotni, ali bo morala kitajska centralna banka ob vseh teh ukrepih še vedno tudi znižati ključno obrestno mero. Vlada pa bi lahko posegla še po številnih drugih ukrepih, na voljo ima na primer še povečane naložbe v infrastrukturo in davčne olajšave.

Vendar pa Peking poudarja, da je nekoliko nižja gospodarska rast pričakovana in običajna v obdobju, ko država izvaja gospodarske reforme in skuša preoblikovati temelje gospodarske rasti. Namesto tujih in domačih naložb naj bi jo namreč v prihodnje poganjala predvsem splošna poraba, zaradi česar naj bi bila bolj vzdržna.