Kmetje menijo, da mora biti dodatna obdavčitev pravična. Foto: MMC RTV SLO
Kmetje menijo, da mora biti dodatna obdavčitev pravična. Foto: MMC RTV SLO

.
Od vlade kmetje tako zahtevajo, da iz obdavčitev nepremičnin izvzame gozdove, kmetijska zemljišča in objekte, ki se uporabljajo za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Kmetje so ponovili, da so pripravljeni plačati davke, vendar morajo biti pošteni. Država in občine so v letu 2012 od davkov iz premoženja pobrale 192 milijonov evrov, po novem predlogu pa finančno ministrstvo v letu 2014 računa na 476 milijonov evrov, so navedli.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša jim je pojasnila, da so tudi na ministrstvu prepričani, da zahteva delovno mesto v kmetijstvu neprimerno več površin in da je zemlja za kmete osnovno sredstvo. Glede izračuna katastrskega dohodka pa je pojasnila, da so bili izračuni nerealni in zastareli, novi pa kažejo na manjše obdavčitve.

Ministrstvo in nevladne organizacije tako skupaj predlagajo novo metodologijo in izboljšane podatke, ministrstvo pa zastopa tudi stališče, da bi kmete, če bi bila nova obdavčitev višja, obremenjevali postopno, letno največ 10-odstotno. Podpredsednik sindikata kmetov Franc Küčan je ob tem povedal, da so na sejmu že zbrali 6.000 podpisov proti novim davkom.