Z veriženjem podjetij so se goljufivi podjetniki znebili poplačila zaposlenih. Foto: BoBo
Z veriženjem podjetij so se goljufivi podjetniki znebili poplačila zaposlenih. Foto: BoBo

Zdajšnja zakonodaja omogoča nepoštenemu delodajalcu, da ustanovi tudi stotine podjetij, delavce pa pusti neplačane. Ta nepoštena poslovna praksa pomeni, da delodajalec vse neplačane obveznosti - vključno s terjatvami zaposlenih - pusti na računu prejšnjega podjetja, na novo pa prenese poslovanje. Veliko je primerov, kjer je ena sama oseba ustanovila več sto podjetij in za seboj pustila množico praznih rok.

Nove omejitve
Novela zaostruje pogoje za ustanovitev družbe, in sicer bo moral lastnik podjetja, ki želi ustanoviti novo podjetje, predložiti dokazilo o plačilu prispevkov za svoje zaposlene za 12 mesecev nazaj, ne le za en mesec, kot velja zdaj.

Podjetja ne bodo mogli ustanoviti oz. v njem postati družbeniki tisti, ki bodo v treh letih dvakrat dobili globo Inšpektorata RS za delo oz. Finančne uprave RS zvezi s plačilom za delo oz. zaposlovanjem na črno. Ta prepoved bo po sprejetem dopolnilu opozicije veljala tri leta.

Petletna prepoved ustanavljanja novih podjetij pa bo še naprej veljala za tiste, ki so bili pravnomočno obsojeni na zaporno kazen zaradi gospodarskih prekrškov. Šestmesečni rok prepovedi ustanavljanja podjetij pa bo določen za tiste, ki bodo z več kot 50 odstotki udeleženi v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po insolvenčni zakonodaji. Zavrnjen je bil predlog, da bi to veljalo tudi za deležnike z več kot 25-odstotnim deležem.

DZ je sprejel tudi dopolnilo, s katerim so med izjeme pri omejitvah ustanavljanja novih družb poleg bank in zavarovalnic ter DUTB-ja dodali državo in upravljavce njenega premoženja, SDH, Kad in DSU.

Novela tudi izboljšuje normativno ureditev korporativnega upravljanja v družbah in prenavlja kazenske določbe. Dodajajo se posamezni prekrški, na primer za člane poslovodstva, upravnega odbora in nadzornega sveta. Višina globe bo po novem odvisna od velikosti družbe.

"Smisel novele je v tem, da se ustanovni kapital za odprtje firme ne more več jemati iz osnovne firme. Do zdaj se je namreč lahko iz enega osnovnega kapitala odprlo tudi tisoč firm z eno samo kreditno pogodbo in vračanjem teh zneskov," je pojasnila glavna delovna inšpektorica Nataša Trček.

Prav tako ustanovitelj podjetja ne more postati nekdo, ki je bil pravnomočno obsojen na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja. A pri nas je takih oseb zelo malo, zato je vprašanje o smiselnosti tega dela zakona na mestu.

"Lahko rečemo, da gre ZGD v pravo smer, ampak preveč sramežljiv. Preveč je zakonodajalce strah, da se zaletijo v prosto gospodarsko pobudo. Ceno za to pa plačajo delavci," je komentiral Goran Lukić z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Sam ne razume, zakaj je prepoved ustanovitve podjetja za kršilce "zgolj enoletna".

Na papirju vse lepo in prav, praksa pa je nekaj drugega, so jasni zagovorniki delavcev. Kršilci so in tudi še vedno najbrž bodo - kljub novi zakonodaji - korak pred njo.