Slovenija je letos končala trend padanja po lestvicah konkurenčnosti. Foto: BoBo
Slovenija je letos končala trend padanja po lestvicah konkurenčnosti. Foto: BoBo
Slovenija po konkurenčnosti pri Grčiji


Slovenija je na lestvici pridobila šest mest, še večji pa je napredek glede na prvouvrščene ZDA, saj je Slovenija v tej primerjavi pridobila 10 indeksnih točk, je na novinarski konferenci v Ljubljani danes izpostavil Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Vseeno pa je potencial še velik - leta 2009 je naša država zasedala 32. mesto, s čimer je bila na sredini lestvice.
Vzroki za napredovanje na lestvici za leto 2015 ležijo predvsem v nadpovprečni gospodarski rasti, ki je bila lani 2,6-odstotna, je pojasnil Stanovnik. Slovenija si tudi letos obeta več kot dvoodstotno rast, s čimer lahko tudi v prihodnjem letu računa na kakšno mesto višje pri konkurenčnosti.

Pokojninska in zdravstvena reforma
Medtem ko je višjo uvrstitev torej mogoče pripisati rasti, visokemu izvozu in tudi nekaterim elementom v poslovnem okolju in na trgu dela, pa je možnosti za izboljšanje še veliko. Stanovnik jih vidi predvsem v izvajanju strukturnih reform iz nacionalnega reformnega programa - med ključnimi sta zdravstvena in pokojninska.

Velikega pomena bodo tudi spremembe v javnem sektorju in izboljšave poslovnega okolja, je bilo slišati na novinarski konferenci. Poslovno okolje namreč še vedno ni privlačno za tuje investitorje, zlasti za tako imenovane greenfield naložbe. Slovenija bi morala nasloviti področje umeščanja objektov v prostor, vprašanje visokih cen zemljišč in odpraviti zapletene birokratske postopke.

Mihelič o prednostih Slovenije
To je izpostavil tudi v. d. direktorja javne agencije Spirit Slovenija Gorazd Mihelič. Ta je med najpomembnejšimi prednostmi Slovenije poudaril geografsko lego, izobraženo in predano ter iznajdljivo delovno silo, hiter postopek ustanovitve podjetja ter nizek davek od dobička pravnih oseb.

Poleg težav s ceno in birokratskimi zapleti na področju zemljišč pa si želi Mihelič spremembe doseči še na treh področjih. Prvo je področje finančnih spodbud za vlagatelje, ki je "jagoda na torti" in ga želi sistemsko urediti. Drugo pa je področje javnega naročanja, tretje pa sprejemanja tveganj od uradnikov.

IMD sicer konkurenčnost meri na štirih področjih. Slovenija se najvišje, na 33. mesto uvršča na področju infrastrukture. Na 42. mestu je bila letos pri gospodarski uspešnosti, bolj proti repu lestvice pa se drži na področju vladne učinkovitosti (52. mesto) ter poslovne učinkovitosti (56. mesto).

Izvoz, inflacija in gospodarska rast
Na področju gospodarske uspešnosti je Slovenija v zadnjem letu dni napredovala za 10 mest. Kot že rečeno, so k temu prispevali povečanje izvoza, nizka inflacija in rast bruto domačega proizvoda. Izboljšalo se je tudi stanje na področju zaposlovanja. Konkurenčna slabost na tem področju je med drugim potencialna selitev dejavnosti podjetij iz Slovenije.

V sklopu vladne učinkovitosti se je naša država dvignila s 56. na 52. mesto. Med konkurenčnimi prednostmi na tem področju so nizka stopnja davka na dobiček, enakomernost porazdelitve dohodka, državne subvencije, pa tudi indeks pravne države. Med ključnimi slabostmi pa so davčne obremenitve posameznikov in delodajalcev, delovna zakonodaja, birokracija in lastništvo države v podjetjih.

V sklopu poslovne učinkovitosti je bil napredek manjši, in sicer se je naša država povzpela za dve mesti, na 56. mesto. Anketa med menedžerji je tu Slovenijo postavila na zadnje mesto na štirih področjih: pri učinkovitosti nadzornih svetov, zadolženosti podjetij, verodostojnosti menedžerjev in odprtosti nacionalne kulture do tujih idej. Le mesto nad dnom se je Slovenija po ocenah znašla pri podpori, ki jo nudijo bančne in finančne storitve.

V sklopu infrastrukture pa je Slovenija za eno mesto zdrsnila in pristala na 33. mestu. Tu so med konkurenčnimi prednostmi države javni izdatki za izobraževanje in izdatki podjetij za raziskave in razvoj, med slabostmi pa je raziskava izpostavila okoljsko zakonodajo, prenos znanja med institucijami znanja in gospodarstvom ter slabo kakovost zračnega prometa.

Menedžerji so sicer med najbolj privlačnimi lastnostmi Slovenije izpostavili usposobljeno delovno silo (87,5 odstotka), visoko izobrazbeno raven (77,1 odstotka), zanesljivo infrastrukturo (59,4 odstotka), odprto in pozitivno naravnanost ter močno kulturo raziskav in razvoja (po 43,8 odstotka).

Najnižje so bile ocene pri usposobljeni vladi, stabilni in predvidljivi politiki, učinkovitem pravnem redu, dostopu do finančnih virov in davčni ureditvi.

Pri izzivih, ki našo državo čakajo letos, so tudi na inštitutu IMD izpostavili reformo zdravstvenega sistema, reformo davčnega sistema tako za podjetja kot za prebivalstvo, strukturne izzive, s katerimi se srečujejo podjetja v državni lasti (konkurenčnost in razdolževanje), ustvarjanje podjetjem prijaznega okolja ter fiskalno konsolidacijo.

V izračun konkurenčnosti je vključenih več kot 300 statističnih in anketnih kriterijev - prvi k oceni prispevajo dve tretjini, drugi pa tretjino celotne ocene. V anketi je sodelovalo 6.234 menedžerjev, od tega 100 iz Slovenije.


TABELA 1: Uvrstitev posameznih držav

WCY 2015
Država      
WCY 2014
Sprememba
1ZDA1/
2Hongkong4+2
3Singapur3/
4Švica2-2
5Kanada7+2
6Luksemburg11+5
7Norveška10+3
8Danska9+1
9Švedska5-4
10Nemčija6-4
...
48Madžarska48/
49Slovenija55+6
50Grčija57+7

.

TABELA 2: Uvrstitev po posameznih področjih

20152014Sprememba
WCY4955+6
Gospodarska uspešnost4252+10
Vladna učinkovitost5256+4
Poslovna učinkovitost5658+2
Infrastruktura3332-2




Slovenija po konkurenčnosti pri Grčiji