Krmilo Probanke je Bogomir Kos prevzel po petkovem odhodu predsednice Romane Pajenk in članice njene uprave Milane Lah. Foto: BoBo
Krmilo Probanke je Bogomir Kos prevzel po petkovem odhodu predsednice Romane Pajenk in članice njene uprave Milane Lah. Foto: BoBo
Romana Pajenk
Romana Pajenk (na sliki desno) je Probanko vodila od njene ustanovitve leta 1991. Foto: BoBo

sektorja.

"Razglabljati o velikih strategijah je brezplodno. Osnovna strategija, ki jo moramo poiskati, pa je, kako preživeti v tem okolju. Naša hiša ima popolnoma enake težave, kot jih ima povprečje sektorja, in čisto nič večjih. V tako razburkanem morju ladjico, kot smo mi, bistveno bolj vrti kot 300 metrov dolg tanker, ob tem pa je res, da mi našo ladjico bistveno hitreje obrnemo v pravo smer," je razložil Kos, ki je bil zadnja leta svetovalec uprave te mariborske banke.

Krmilo Probanke je Kos prevzel po petkovem odhodu predsednice Romane Pajenk in članice njene uprave Milane Lah. Pajenkova, ki je Probanko vodila od njene ustanovitve leta 1991, je ob prenehanju mandata dejala, da je banko vodila z občutkom za varčevalce in gospodarstvo.

Kdo je Bogomir Kos?
Novi predsednik uprave Bogomir Kos, ki je v Probanki od leta 2006, mora pridobiti še ustrezno dovoljenje Banke Slovenije. Svojo kariero v bančništvu je začel leta 1975 v Ljubljanski banki kot direktor plansko-analitskega sektorja. Leta 1989 je postal viceguverner Narodne banke Slovenije oz. Banke Slovenije, med letoma 1993 in 1995 je bil tudi namestnik guvernerja.

Leta 1992 je Kos postal predsednik strokovnega sveta Agencije za sanacije bank in hranilnic, leta 1995 pa namestnik direktorja Združenja bank Slovenije, kar je bil do leta 1997, ko je postal član uprave Abanke. Iz Abanke je odšel leta 2005 in opravljal naloge svetovalca direktorja KDD-ja do oktobra 2006, ko se je zaposlil v Probanki. Najprej je bil direktor direkcije za upravljanje tveganj, kontroling in poročanje, nazadnje pa kot svetovalec uprave.

Kos vidi več mogočih rešitev
Rešitev za prihodnost banke je po njegovih besedah več - na prvem mestu je dokapitalizacija, ki se lahko zgodi s pomočjo sedanjih lastnikov, a imajo tudi ti svoje interese. Kolikšna bi dokapitalizacija morala biti, sicer ni povedal, je pa trdno prepričan, da banka ob določenih izpolnjenih predpostavkah lahko živi samostojno naprej. Ena izmed mogočih rešitev je tudi iskanje strateškega partnerja, a to se po njegovem mnenju ne more zgoditi čez noč, saj takšnih vlagateljev po njegovih besedah ni na pretek.

O morebitnih imenih strateškega partnerja Kos ni govoril, je pa dejal, da obstajajo možnosti vlagatelja iz finančnega sektorja, a v Sloveniji so mogoči verjetno le dva ali trije, obstajajo pa tudi možnosti iz realnega sektorja - pri slednjih ne izključuje niti možnosti, da bi "stisnili zobe" stari lastniki, čeprav povsem razume razmere, v katerih so tudi sami trenutno. Tretja možnost pa je, da pride v lastništvo nekdo povsem tretji.

Na pomoč države ne računa
Banka Slovenije od Probanke ukrepanje pričakuje že do konca tega leta, vendar pa Kos meni, da to ni izvedljivo: "Računam na to, da se nam bo uspelo z regulatorjem dogovoriti za neki rok, ki bo daljše narave, da pridemo v neki normalen položaj. To pa ne pomeni, da se ne bo istočasno dogajalo iskanje strateškega partnerja in še kaj drugega," je dejal novi predsednik uprave Probanke, ki na pomoč države ne računa.

Kos in član uprave Probanke Vito Verstovšek sta dodala, da bodo tudi znotraj banke same iskali rezerve in zniževali stroške, vendar pa samo s temi procesi družbi ne morejo prav veliko pomagati. Napovedala sta tudi določene kadrovske spremembe v banki, o morebitnih tožbah zoper dosedanjo vodilno garnituro pa ne želita razmišljati, dokler ne bo komur koli dokazana kakšna nepravilnost.