Ameriške korporacije so v zadnjem lanskem četrtletju večinoma dobro poslovale. Rast dobička je bila v povprečju 9,4-odstotna. Foto: EPA
Ameriške korporacije so v zadnjem lanskem četrtletju večinoma dobro poslovale. Rast dobička je bila v povprečju 9,4-odstotna. Foto: EPA
Kar 800 evropskih poslovnih bank je dobilo posojilo svoje "matere", Evropske centralne banke. Na dražbi so bile uspešne tudi NLB, Nova KBM, Abanka in Gorenjska banka. Upajmo, da bo del denarja prišel tudi v gospodarstvo. Foto: EPA
Vrednost evra se je v petek znižala na okrog 1,32 dolarja, potem ko je Španija sporočila, da proračunski primanjkljaj ne bo takšen, kot je bilo domenjeno v fiskalnem paktu. Foto: Reuters
Hrvaški Agrokor naj bi po novem ponujal 180 evrov za delnico Mercatorja. Foto: MMC RTV SLO

Evropska centralna banka je v sredo kar 800 poslovnim bankam po le enoodstotni obrestni meri za tri leta posodila še 529,5 milijarde evrov. Že decembra je v "operaciji LTRO" v bančni sistem vlila skoraj 500 milijard evrov in razmere so se na finančnih trgih vidno popravile - donosi obveznic problematičnih držav so se občutno znižali (kar je olajšalo novo zadolževanje), banke so lažje pridobile nova sredstva, s čimer je posojilni krč popustil.

Ackerman: Denarja ne potrebujemo
Čeprav imajo nekatere banke zdrave bilance, so se vse, ne le grške in portugalske, ki so resnično v težavah, postavile "v vrsto", da dobijo poceni posojilo. Prvi mož Deutsche Bank Josef Ackermann je priznal, da sredstev sicer ne potrebujejo, toda takšne dražbe res ne kaže ignorirati.

Prave razmere za neracionalne odločitve
Kritiki opozarjajo, da je brezmejno in tako ugodno zagotavljanje likvidnosti bankam podobno, kot da bi odvisniku brezplačno dajali heroin. Zdajšnja politika Evropske centralne banke naj bi tako bila pravi recept za špekulativna vlaganja in neracionalne odločitve, kam lahko to pripelje, pa ni treba pogledati daleč nazaj.

Spomin na špekulacije s hipotekarnimi obveznicami
Pred zlomom banke Lehman Brothers je bila likvidnost podobno velika, prav banka Lehman Brothers in njej podobne pa so s kupovanjem drugorazrednih hipotekarnih obveznic in sumljivih izvedenih inštrumentov svet skoraj pahnili v bankrot. Ali pa na začetku tega stoletja, ko je takratni prvi mož Feda Alan Greenspan obresti držal zelo nizko, kar je pripeljalo do nepremičninskega balona.

Dow Jones

12.977 točk
Nasdaq2.976
DAX30 (Frankfurt)

6.921

FTSEurofirst 3001.087
Nikkei (Tokio)9.777
10-letne am. obvezn.donos: 1,99 %
EUR/USD1,3197
USD/JPY81,77
EUR/CHF1,2064
Nafta brent123,65 USD
Zlato1.709 USD
Euribor, 6-mesečni1,254 %

Bernanke: Ni razloga za "QE 3"
Medtem ko Evropa v bistvu počne tisto, kar ZDA počnejo že od začetka finančne krize leta 2008, neumorno tiska denar, pa so na Wall Streetu pretekle dni doživeli hladno prho tisti, ki so pričakovali najavo 3. kroga kvantitativnega sproščanja. Ben Bernanke je pred kongresom povedal, da se razmere izboljšujejo, zato ne vidi razloga, da bi Zvezne rezerve začele nov krog odkupovanja državnih obveznic.

Nevarnost visokih cen nafte
Tudi predsednik Fedove podružnice v St. Louisu James Bullard je prepričan, da je ameriška gospodarska prihodnost svetlejša, zaupanje potrošnikov pa se je popravilo, zato ne vidi potrebe po še ohlapnejši denarni politiki. Do nadaljnjih programov odkupovanja državnih obveznic ima Bullard zadržke, saj bi to lahko pognalo tudi cene nafte kvišku, kar pa bi imelo negativen vpliv na okrevanje.

Makroekonomske objave večinoma spodbudne
Vlagatelji na Wall Streetu so bili s preteklim tednom lahko kar zadovoljni. Dow Jones ima sicer težave z mejo 13 tisoč točk, je pa zato širši indeks S & P 500 v petih dneh pridobil 0,3 odstotka, kar je bil njegov osmi pozitiven teden v zadnjih devetih tednih. "Rast se bo nadaljevala, dokler bodo makroekonomske objave boljše od pričakovanj. Mislim, da gre resnično za izboljšane razmere v ameriškem gospodarstvu," je optimističen eden izmed ameriških analitikov.

V petek svež podatek s trga dela
V tednu, ki je pred nami, bo ključna informacija objavljena v petek, in sicer sveže poročilo z ameriškega trga dela. Februarja naj bi največje gospodarstvo na svetu ustvarilo 210 tisoč neto delovnih mest, brezposelnost pa naj bi ostala na triletnem dnu, pri 8,3 odstotka. V četrtek je analitike razveselila novica, da je bila rast BDP-ja v zadnjem lanskem četrtletju višja od prve ocene, in sicer triodstotna. Gre za največjo rast po 2. četrtletju 2010.

Agrokorjev zadnji poskus?
Na Ljubljanski borzi je po zaslugi pozitivnega petka indeks SBI TOP na tedenski ravni pridobil 1,33 odstotka. Največja rast je uspela Mercatorju (+2,46 %). Pojavila se je novica, da Agrokor zdaj ponuja 180 evrov za delnico, prodaja pa bo odvisna od nove vlade. Čisti dobiček skupine Mercator se je sicer lani znižal za 22,5 odstotka, na nekaj več kot 23 milijonov evrov. Gorenjeve delnice so pretekli teden pridobile 2,27 odstotka, Krkine pa 1,76 odstotka.

Krka z lepim dobičkom
Skupina Krka je imela lani 951 milijonov evrov prihodkov, milijon evrov več kot predlani, na ravni družbe pa so prihodki dosegli 850 milijonov evrov, kar je tri odstotke več kot predlani. Čisti dobiček je na ravni družbe znašal 170 milijonov evrov. Manj optimistično je bilo preteklo leto za NKBM, pri katerem se je poslovanje v oteženih gospodarskih razmerah odrazilo v rezervacijah in oslabitvah, višjih od pričakovanih. Čista izguba NKBM-ja je ob upoštevanju odloženih davkov dosegla 59,63 milijona evrov, čista izguba skupine pa 53,66 milijona evrov.