Vaša ocena: 
Ocena 3,5 od 22 glasov
Ocenite to novico!
| Zapuščina 'hazarderskega' razdobja 2005-2008 je zmanjšala možnosti za omilitev učinkov krize. | ||
| Jože Mencinger | ||
Varčevanje s krčenje socialnih pravic in "odvečnimi" učiteljicami, vzojiteljicami in državnimi uradniki, ki bi prenehali "ustvarjati delo", lahko krizo le poglobi, meni ekonomost Jože Mencinger.
Zaveza za odpravljanje protikriznih ukrepov že v letih 2010 in 2011 ter vnaprejšnja odpoved posegom v prihodke sta prezgodnji, zaveza, da bi javnofinančni primanjkljaj v letu 2013 z zmanjšanjem odhodkov znižali na 1,6 BDP-ja pa je vprašljiva, vladni program stabilnosti ocenjuje Mencinger.
Kriza kot priložnost? Navadna neslanost.
Ekonomist ugotavlja, da se s protikriznimi ukrepi mešajo raznovrstne "strukturne reforme", posodobitve posameznih delov socialnega sistema in trga dela, leporečja iz časov prevlade ekonomike ponudbe in neslanosti o tem, da kriza ustvarja priložnost, iz katere bomo izšli kot zmagovalci.
Kaj imata skupnega zdajšnja kriza in leto 2060?
Struktirne reforme, ki jih napoveduje vlada, so za konsolidacijo javnih financ "prejkone povsem irelevantne, če že ne škodljive". In kaj ima z ukrepi za konsolidacijo javnih financ zadnji del programa stabilnosti, ki se ukvarja z letom 2060, takratno strukturo prebivalstva in vzdržnostjo javnih financ, vladni program kritizira Mencinger.
"V hazarderskem obdobju zakockali preveč"
Varčevanje s krčenjem socialnih pravic in zmanjševanje števila javnih uslužbencev (učiteljice, vzgojiteljice, državni uradniki) lahko zmanjša domače povpraševanje, ne zagotovalja pa povečevanja tujega, kar lahko krizo poglobi. Odpuščeni in upokojeni bodo namreč le "prenehali ustvarjati delo" in prešli na financiranje iz drugih javnih blagajn, ki jih bo prav tako treba od nekod napajati. Pričakovanja, da bo varčevanje v javnem sektorju spodbudilo gospodarsko rast, so po njegovem mnenju "povsem iluzorna".
Slovenija se krizi ni mogla izogniti, zapuščina, po mnenju Mencingerja "hazarderskega obdobja med letoma 2005 in 2008", pa je možnosti za omilitev učinkov krize še zmanjšala. V omenjenih treh letih je Slovenija "zakockala vsa narodnogospodarska omrežja, primanjkljaj na tekočem računu se je močno povišal, ob visoki gospodarski rasti je imela proračunski primanjkljaj, poleg tega pa se je povečala še zadolženost," piše Jože Mencinger v publikaciji Ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete Gospodarska gibanja.
Program napisali za EU, in ne za domačo javnost?
Program stabilnosti je sicer solidno napisan dokument, a bolj kot domači javnosti namenjen Evropski komisiji. Po analitični plati mu ni kaj očitati, a to še ne pomeni, da je v njem predvidena finančna konsolidacija (prej omenjeno znižanje BDP-ja v letu 2013) tudi realistična, piše Mencinger.
Predvideva, da bi lahko "normalen javnofinančni primanjkljaj" v Sloveniji dosegel 5,54 odstotka BDP-ja (kakršen je že bil), in piše, da ni odveč dodati, da je Slovenija tako po padcu BDP-ja kot velikosti primanjkljaja in deležu javnega sektorja v BDP-ju povsem "normalna regija EU-ja".
Vse življenje se dela pametnega, navidezno preprostega in skromnega in hoče impresionirat s svojo "kmečko" (kao) logiko; saj ne rečem, včasih še kako pametno spusti...
Pa vendar se vse življenje oklepa dojke Mame Države. In to ni nekaj, s čimer bi mene impresioniral.
Takih je, keko češ...
EVROPSKA KOMISIJA in OECD pa sta izdali poročilo in mnenje, v katerem sta rekli, da je SLO v krizo prišla kot ena izmed najboljše pripravljenih in kot ena izmed tistih z najmanjšimi zunanjimi dolgovi!!!
Kdo je že bil na oblasti takrat?
... a ni bil takrat 2005-08 na oblasti ... no kdo že ???
takrat smo imeli višji bdp kot evropa, zdaj imamo nižjega, pa je (bila) kriza tako za nas, kot za evropo
imeli smo veliko manj nezaposlenih, kot jih imamo sedaj, ja, pa spet je kriza kriva za to, ne pa ta vrhunska vlada, ki se ukvarja sama s seboj
odpri že enkrat oči, razen če si na plačilni listi ene izmed "levih" strank, verjetno ti je golobič dal kak promil od ultre
Kdo je že bil na oblasti takrat?
Kdo je že bil na oblasti takrat?
In kako gleda današnja oblast na te podatke?
dokler bo bistvo ekonomije delanje profita, bo vse tako ali pa še bolj žalostno kot je zdaj. ko pa bo cilj ekonomije dobro obračati denar, da se ga potem vrne nazaj v skupnost.. potem bomo pa kam prišli. in ekonomisti, ki mislijo drugače, so po mjem vampirji, ki si prisvajajo, kar ni njihovo. pa še ena malo in kontexta: direktor, ki si drzne kupiti nov avto, ko snažilka v njegovi firmi ne more pokriti polovico stroškov za 1-tedenski dopust4-članske družine na morju.. to ni direktor, ampak... (svobodna izbira besede)
denar dela denar, to je pa nateg tisočletja.. denar lahko dela denar na papirju, v realnosti je pa to prazna množica.
In kakšni so ti komentarji - kot lajna ponavlja, da je za vse kriv Janša, ker je v obdobju 2005 - 2008 kao zafural državo. Za se zjokat. Pa tudi če bi bilo res, da je Janša slabo vodil državo, to še ne pomeni, da se leto in pol po volitvah sedanji oblastniki in njihovi pravoverni apologeti (med drugimi tudi Mencinger) lahko opravičujoče sklicujejo na prejšnji mandat. Žalostno - nič še niso naredili, nič pametnega ne delajo in ni se nadejati, da bodo v bližnji prihodnosti povlekli kakšen pameten ukrep.
Ukrepov pa na voljo kolikor hočete. Za začetek bi bilo dovolj, če bi Pahor namesto svojih pahorizmov začel na TV prodajati idejo, da je ta kriza taka, da se bomo vsi skupaj morali navaditi na nižji življenski standard. V naslednjem stavku bi moral povedati, da to velja tudi za državno upravo in še v naslednjem, da to pomeni, da če zgubljajo delo ljudje v realnem sektorju, ga bodo pač morali tudi v državni upravi. 10% zaposlenih v javni upravi bi moralo takoj zgubiti delo, vsem ostalim pa bi se plače morale znižati za 10%. In tako naprej - pa saj o tem lahko resne ekonomiste vsak dan berete in poslušate.
Pa še droben nasvet Pahorju, čeprav nisem njegov simpatizer (sicer pa, glede na njegova dejanja, ne bi mogel biti, tudi če bi hotel:)): če želi pridobiti vsaj malo na kredibilnosti, naj 1) takoj sprejme uredbo, s katero bo nemudoma prepovedal sklepanje kakršnihkoli svetovalnih pogodb javne uprave z zunanjimi svetovalnimi firmami in 2) takoj naj prepove podeljevanje kakršnihkoli nepovratnih sredstev iz proračuna (zadnji primer Lahovnika in 750 tisoč Eur restavracij Cubo (vir. Pozareport)). Ne morete si predstavljati, koliko denarja bi vsako leto prišparali na ta račun in kaj bi to pomenilo za higieno javnih financ.
Ah, še en liberalistični radikalec. Poglej si Hrvaško in boš videl kaj nas čaka po prodaji. Kot da bi se nihče ne zmogel česa naučiti iz tujih napak.
javni sektor, ki pozre pol bdpja pa za bruhat. ze 10 procentov bi se mi zdelo dosti, 50 je pa kozlicenje. in ekonomist, ki meni obratno ni ekonomist, ampak socialist.
In ko boš zbolel, boš želel zdravniško pomoč, ali pač ne? In za tvojega otroka bi verjetno tudi želel ustrezno možnost izibraževanja, a ne?
javni sektor, ki pozre pol bdpja pa za bruhat. ze 10 procentov bi se mi zdelo dosti, 50 je pa kozlicenje. in ekonomist, ki meni obratno ni ekonomist, ampak socialist.
odpuscanje neproduktivnih uciteljev in manjsanje pozresnega javnega sektorja je po njegovem nekoristen ukrep, ker se bodo ti financirali z drugih blagajn. to pove vse. drzavni usluzbenci torej niso zaposleni, ker jih rabmo, ampak zato, da jih socialno vzdrzujemo. ne gre torej za funkcijo servisa, ampak za funkcijo dajanja daril.
to, da ne bo odpuscanje tistih, ki jih ne rabmo in dajanje olajsav na ta racun vzpodbudilo gosp. je najslabsa napoved do sedaj celo za takega mojstra kot je dr. jože.
zgrešene izjava gotovo.. ampak po tej logiki nima tu nihče kaj za pisat. ker dvomim, da tu kdorkoli še ni kdaj kake čisto mimo usekal.. tudi o opdročju, s katerim se bolj podrobno ukvarja.. skratka.. ne mi razlagat o mencingerju, ampak o argumentih, zakaj naj tokrat ne bi imel prav...?
Prvošolček na ek. fakulteti si ne upal tega reči, kar je pred vse Slovenijo razglasil on.
Ja, razdelit Slovenijo na KleroKapitaliste, Svobodnjake, in še na kakšno drugo skupino, tako da boš lahko izbiral v kakšnem sistemu želiš živeti. Kako do izvedbe, je pa druga zgodba.
Osvobodimo človeka!
.
Tu se vidi, ali popolno neznanje politične ekonomije, ali pa namerno zavajanje!
Komunistični manifest, ki ga je oblikoval navečji ekonomist in filozof človeštva, Marks, je namreč najradikalnejši protikrizni ukrep! Komunizma, ki je NAUK, sploh ne moreš uničiti, ker je le nauk! In ni bil Marks prvi, ki je ugotovil, da je privatna lastnina nad proizvajalnimi sredstvi kriva za nastanek in ponavljanje gospodarskih kriz, kar je vedno pahnilo delace v bedo, kljub preobilju produktov!
Vatikan z NATO ni uničil komunizma, uničil je samoupravljanje, s tem, da je delavcem pokradel tovarne. Uničenje pa so vodili plačanci in agenti, ki so se vrinili v Zvezo komunistov in ga uničevali pod vodstvom samega predsednika Zveze komunistov, Milana Kučana! Papež mu je za uslugo, kot edinemu Slovencu, podaril najvišje vatikansko odlikovanje, zdaj je tovarš Kučan gospod malteški vitez! Delavci pa reveži, kardinal Rode pa ima namesto predsednika države svojo rezidenco, ki ga varuje slovenska policija!
narod bo letos plačal (tako ali drugače) pol miliarde za slabih 15 km avtoceste!! mislim, da je to dovolj, da se potem ne več zmišljujejo uvajata dodatnih stroškov z nekim cestninjenjem, za katerega se sploh ne ve, kako bo deloval in koliko bo na koncu stal. zdaj ni čas za takšne eksperimente in prav bi bilo, da se začasno ustavi vsako takšno financiranje, ne gelde kaj, imajo darsovci zapisano v planih. denar daje raja in trenutno raja nima za krih, kaj šele za draga igračke!!
zrihtat osnovno, da se bo narod lahko na šihte vozil in da bodo firme imele zagotovljeno kolikot toliko dobro prometno ifrastrukturo, ki se jo "paca" že desetletja.
in končajte že ta dolenjski odsek, madona.
narod, dejte gledat tam, kjer je bistvo problema in kjer največ denarja odteka, ne se pa z dildoti zabavat! zakaj se ne bi enkrat narod prioti darsu dvignil in nappovedal proteste, recimo z neplačevnjem cestnin ipd? naj se že enkrat v tej državi ve, kdo pije in kdo plača!!!
Sami bodo DEMOS, delovno ljudstvo pa SKLAVOS.
Vsi ti ukrepi, ki so "znotraj ovirja ukrepov EU" so izključno namenjeni zmanjševanju delavskih pravic in privatizaciji, uvedbi samoplačništva, in bistva Nove Svetovne Ureditve odpravi solidarnosti!Kdor ne bo imel denarja, ne bo mogel šolati svojih otrok, kdor ne bo imel denarja, ko bo zbolel, bo pač crknil. To je sveti evangelij klerofašistov! Kajti sami so bogati.
Celo po besedah samega Genscherja, desne roka Janeza Pavla II. sedaj poteka kar največja revolucija v zgodovini človeštva Kdor ni "sposoben", kdor se ni rodil bogatim staršem, za njega ni prostora na tej zemlji, potrebno ga je na tak ali drugačen način odstraniti.
Gospodarske krize niso nekaj novega. Za preprečitev gospodarskih kriz je Amerika uvedla NEW DEAL. Med Pahorjevimi ukrepi ni niti enega izmed ukrepov New Deala!
Kapitalizma brez gospodarskih kriz ni. Kar je dobro. Pri naslednji, mnogo hujši krizi, se bo klerofašistom vse sesulo. Oboroževanje policije za krotenje demonstracij, jačanje enot za "miroljubno" posredovanje, krepitev profesionalne vojske, (da ne bi ljudstvo prišlo do orožja), vse to potrjuje.
Menciger je edini ekonomist, ki je zvest ekonomski stroki, vsi drugi so plačanci, ki so pripravljeni za denar prodati lasten narod. Leto 41, ko so posamezniki izdajali lasten narod, se danes ponavlja.
njegovo razglablanje dokaj pravilno, dostikrat ustreli mimo.Je pač teoretik, kjer je
možno marsikaj, kar se v praksi ne izide.
Ne, je bolj komot tam prek slidov na faksu meke analize kazat pa bluzit, pa od države dnar cuzat. En velik shit.
Bedak ni sposoben dojeti, da je namen odpuščanja v javni upravi, ne javnem sektorju, namenjen znižanju proračunskih odhodkov in posledično proračunskega primankljaja, brez da bi znižali učinkovitost uprave, saj je v njej dokazano zaposleno preveč ljudi. A staremu komunistku je učinkovitost nepomemben, če ne kar nepoznan pojem. Dolgoročno pa ima takšna racionalizacija proračunskih odhodkov eno samo posledico, znižanje davkov in večji razpoložljivi dohodek za produktivno prebivalstvo.
In kako plačevanje neučinkovitih uradnikov zvišuje povpraševanje? Prek zadolževanja države ja. Res koristen ukrep, bedak stari.
uničil bančni sistem v državi, saj dobesedno ne morejo
biti v krizi, ker so blagajne bank za njih vedno odprte.
Osnovna sredstva so jim prevrednotena, bilance lažne.
To je piramidni sistem, ki se v kapitalizmu mora sesuti
ali bo država bankrotirala.
Poskusimo iztržiti čim več za Mercator in se ga losajmo!
Po letu 2002 se je v Sloveniji zgodila kolektivna nacionalna norost, ki se je napajala iz zasebno spodbujenega vala kvazinacionalnega interesa in v kateri so sodelovali vsi - menedžerji podjetij, banke, politiki in javnost
Začnimo z zelo preprostim ekonomskim dejstvom: v lanskem letu je BDP v Sloveniji upadel za 8,5 odstotka, kar je za več kot dvakrat več kot v povprečju 16 držav evro območja (-4,0 odstotka). Le v štirih izmed 27 držav EU je bil padec gospodarske aktivnosti večji kot v Sloveniji.
Razlogi za tako visok in primerjalno večji gospodarski zlom pri nas so raznovrstni, v grobem pa so odvisni od strukture gospodarstva ter od odzivov vodstev podjetij, bank in ekonomske politike na padec povpraševanja. Glede na to, da je ta gospodarska kriza kot cunami zadela vse države prek zmanjšanja zunanjega povpraševanja, bi morala Slovenijo zadeti sorazmerno ostalim podobno velikim in podobno izvozno usmerjenim gospodarstvom. Toda padec gospodarske aktivnosti v Avstriji, Belgiji, Danski, Češki, Nizozemski, Slovaški, Švedski itd. je bil kljub podobni velikosti in podobni odvisnosti od izvoza za dvakrat manjši. Tudi če primerjamo strukturo gospodarstva in se primerjamo denimo s Češko in Slovaško, ki imata prav tako temelj svojega izvoza v avtomobilski industriji, beli tehniki ter proizvodih, izdelanih z nizko ceno delovne sile, je slovenski zlom gospodarstva še vedno dvakrat previsok.
Razloge za tako visok gospodarski zlom je torej treba iskati tudi zunaj specifične gospodarske strukture. Morda bo kdo užaljen, morda pravičniško jezen, morda mi bo kdo "na prvo žogo" očital ekonomsko neznanje, toda Slovenija se je v tej gospodarski krizi najbolj prizadela sama. Ker je zašla v krizo popolnoma razgaljena, izpostavljena tako finančnemu kot trgovinskemu negativnemu zunanjemu šoku v odprti fazi prepozne in domačijske privatizacije po tajkunskem receptu. Po letu 2002 se je v Sloveniji zgodila kolektivna nacionalna norost, ki se je napajala iz zasebno spodbujenega vala kvazinacionalnega interesa in v kateri so sodelovali vsi - menedžerji podjetij, banke, politiki in javnost. Spretnim menedžerjem je ob asistiranju akademskih kolegov in lahkovernih medijev uspelo prepričati celotno slovensko javnost, da mora nacionalna srebrnina za vsako ceno ostati v domačih rokah. In da je zaradi tega dovoljeno poteptati tako regulatorne ustanove kot načela pravne države. V resnici nikoli ni šlo za to, da na primer neka pivovarna, neka proizvodnja kave, paštet in majoneze, neki hoteli in neka trgovina z belo tehniko ostanejo slovenski, pač pa od vsega začetka zgolj za to, da pristanejo v rokah natanko določenega Boška, Igorja in Bineta. Šlo je za preprost pohlep nekaterih posameznikov ter pokvarjenost in lahkovernost drugih.
Ob blagodejnosti visoke svetovne konjunkture in poceni denarja, zaradi katerih se je menedžerjem zdelo, da je mogoče prav vse ugodno kupiti na kredit in bančnikom, da je mogoče te kredite donosno poplačati iz neomejenega denarnega toka podjetij, je tej kolektivni nacionalni norosti šla na roko tudi menjava vlade leta 2004. Zgodila se je politična sprememba, ki je spodbudila proces privatizacije. Na eni strani je menedžerje leve provenience nova oblast z agresivnimi menjavami nadzornih svetov in uprav spodbudila k lastniškemu zapiranju pred vplivom politike. Na drugi strani je ta val še ojačala nova vlada z nečednimi menjavami tipa "trgovsko podjetje za časopisno hišo" za pridobitev vpliva na javno mnenje ter s podobno nečednimi omogočanji ropanja njenim podanikom v novo osvojenih podjetjih. Vse te nečednosti so obilno in neodgovorno lahkoverno financirale banke.
Začarani krog
Ta kolektivna norost je trajala, dokler je trajala svetovna konjunktura. Milni mehurček samopašnosti in pohlepa se je razpočil v trenutku, ko je padla prva ameriška banka. Pri nas sta ostali razdejanje in razgaljenost, ki ju nihče ni hotel opaziti in se z njima spoprijeti na pravi način. Ostala so prezadolžena podjetja, ki so jih menedžerji izčrpali, z usahlim denarnim tokom in premalo kapitala, da bi refinancirali kratkoročne kredite z dolgoročnimi viri. Ostale so banke z malovrednimi pokritji za kredite v obliki lastniških deležev, stanovanj in zemljišč. Ostal nam je začaran krog. Podjetja si zaradi prezadolženosti ne morejo privoščiti dovolj kreditov niti za tekoče poslovanje in banke si zaradi prevelike izpostavljenosti zaradi napačne poslovne politike v preteklosti in posledične kapitalske podhranjenosti ne morejo privoščiti odobravanja dolgoročnih kreditov. Seveda, na koncu nas je pričakala novoizvoljena vlada, za katero se zdi, kot da je padla z Marsa in ki po letu dni in pol na oblasti tega problema še vedno ni znala niti prepoznati kot resnega, kaj šele da bi ga znala učinkovito presekati.
Gospodarski zlom smo si zakuhali sami. Nihče od zunaj ni kriv. Le pipico so nam zaprli. Sami smo se brezglavo pognali v tveganje in sami ne znamo zlesti iz brezna. Toda bodimo pošteni, gre za nekaj deset velikih podjetij, ki so jih poskušali olastniniti pohlepni menedžerji in gre za nekaj bank, ki so to norost financirale v želji po hitrem zaslužku. Toda hkrati gre za 100 tisoč ostalih podjetij, od tega velika večina majhnih in srednjih podjetij, ki so kolateralna škoda pohlepa nekaj deset ljudi. Gre za 100 tisoč podjetij, ki je padlo v kreditni krč, ki jim onemogoča normalno poslovanje. Brezno je danes tako globoko zaradi razgaljenosti in nesposobnosti nekaj deset velikih prezadolženih podjetij in shiranih bank, da se sama izvlečejo iz njega in dodatno zaradi počasnosti in neustreznosti odziva ministrov te vlade na krizo.
Velik delež odgovornosti za tako velik padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji, ob navedenih nekaj deset pohlepnih menedžerjih in neodgovornih bankirjih, nosi slovenska vlada, ki se na krizo ni učinkovito odzvala. Večina ukrepov, ki jih je sprejela, je bilo zgrešenih, prepoznih ali popolnoma neučinkovitih. Vlada bi morala ob začetku krize poskrbeti samo za dve stvari - za sprostitev kreditnega krča in za ohranjanje likvidnosti prek skrajšanja ali vsaj ohranjanja lastnih plačilnih rokov. Nič od obojega vlada ni naredila. Zato je gospodarska aktivnost bolj upadla, kot bi bilo normalno, tudi v vseh tistih podjetjih, ki niso bila ključno odvisna od zunanjih trgov in ki niso bila izpostavljena zaradi menedžerskih odkupov. Nekaj deset tisoč majhnih in srednjih podjetij je zmanjšalo svojo aktivnost samo zato, ker so banke nenadoma zaostrile kreditne pogoje bolj, kot je bilo potrebno. Naj v ilustracijo navedem samo primer softverskega podjetja Datalab, edinega visokotehnološkega podjetja na slovenski borzi. Podjetje je razvilo nov računovodski softver, vendar ga ni moglo aktivno začeti tržiti niti aktivno prodajati ostalih programskih paketov, ker so banke zaprle kreditne linije in podjetje ni več moglo, kot je običajno, prodajati programskih paketov na obroke. V času najhujše krize je moralo podjetje svojo zadolženost pri bankah zmanjšati za 45 odstotkov, ker se banke niso zmenile za jamstveno shemo. Posledica je bil upad celotne prodaje za skoraj 9 odstotkov glede na leto prej in za dobrih 20 odstotkov glede na dosegljivo rast v primeru normalne kreditne aktivnosti bank. Slovenskih podjetij s tovrstnimi izkušnjami, ki so bila zaradi prekomerne zaostritve kreditnih pogojev zaradi siceršnjih predhodnih grehov bank prisiljena zmanjšati obseg poslovanja kljub dobrim proizvodom in povpraševanju, je na tisoče in deset tisoče. Ker vlada ni pravočasno sprostila kreditnega krča s sanacijo bank, je kriva za ta dodatni in nepotrebni upad gospodarske aktivnosti pri nas. Če ne bi bilo nekaj učinkovitih ukrepov nemške vlade, bi bil kolaps gospodarstva v Sloveniji še bistveno večji.
Takoj po nastopu mandata te vlade sem svaril pred tem, večkrat pisal o potrebnih nujnih ukrepih, decembra 2008 smo s kolegi organizirali konferenco ekonomistov na to temo, pred več kot letom dni smo s kolegi pisali o nujnosti sanacije bančnega sistema. Zgodilo se ni nič razen enega popolnoma neučinkovitega poskusa jamstvene sheme ter nekaj kozmetičnih ukrepov, ki so breme krize prenesli na letošnje leto. Pred mesecem dni smo dobili izhodno strategijo, ki pa - resnici na ljubo - ni strategija za izhod iz sedanje krize, ampak dolgoročna strategija za zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja, ki smo si ga nakopali zaradi pretiranega zadolževanja, ker nismo uspeli znižati stroškov države. Da ne bo pomote, dolgoročno naravnane strukturne reforme s pokojninsko reformo na čelu so absolutno nujne za dolgoročno zdravje javnih financ, toda slovenskega gospodarstva ne morejo popeljati iz krize. Morda se ne zavedate, toda letošnje leto bo bistveno težje, kot je bilo lansko. Pravi obrisi krize se bodo pokazali šele, ko se bodo iztekle subvencije za skrajšani delovni čas in se bo začelo odpuščanje, ko bodo banke začele prodajati malovredna jamstva za kredite in ko bo ECB dvignila obrestno mero.
Pet nujnih ukrepov
Nujno je na krizo odgovoriti hitro in s pravimi ukrepi, če še hočemo rešiti tisti del gospodarstva, ki je še zdrav. Kar danes potrebujemo, so kratkoročni ukrepi. Prvi in najnujnejši ukrep je sprostitev kreditnega krča. Država se mora aktivno lotiti sanacije najbolj problematičnih bank po švedskem modelu. Preprosto mora odkupiti slabe kredite od bank v zameno za prednostne delnice v bankah. Na ta način bodo banke spet zadihale in imele dovolj kreditnega potenciala za odobravanje dolgoročnih kreditov gospodarstvu. Država pa se bo za to državno pomoč poplačala iz prodaje terjatev iz slabih kreditov ter kasneje s prodajo pridobljenih lastniških deležev v bankah. Nauk Švedske, ki se je lotila hitre sanacije na opisan način, ter Japonske, ki je s sanacijo odlašala dolga leta in zato izgubila desetletje in pol rasti, je zelo jasen. Drugi kratkoročni ukrep mora biti povečanje likvidnosti v gospodarstvu prek zmanjšanja plačilnih rokov države na največ 30 dni ter prek hitrejšega vračanja preplačanega DDV, največ v roku 8 dni. Oba ukrepa sta izjemno preprosta in države de facto nič ne staneta, gospodarskim subjektom pa pomenita ogromno. Dodatno k temu mora država poskrbeti za splošno povečanje plačilne discipline prek pospešenih postopkov izterjave.
Tretji ukrep je ključen za zmanjšanje stroškov države, s čimer bomo preprečili, da bi že naslednje leto bistveno dvignili davke. Vlada mora vsem zaposlenim v javni upravi linearno znižati plače za 10 odstotkov, hkrati pa pripraviti program prestrukturiranja in reorganizacije državne uprave, s katerim bi v roku dveh let znižali število zaposlenih v državni upravi za 10 odstotkov. Hkrati s tem mora takoj prenehati z revalorizacijo plač in pokojnin z inflacijo ter zmanjšati in racionalizirati socialne transferje s poenotenjem meril in cenzusov. Četrti ukrep mora ciljati na izboljšanje podjetniškega okolja prek zmanjšanja davčnega bremena, predvsem prispevkov in uvedbe preprostih davčnih olajšav za vsa vlaganja v nove tehnologije in raziskave in razvoj. Podjetja bodo najbolj spodbujena za tovrstna vlaganja, če bodo lahko novo tehnološko opremo pospešeno amortizirala. Peti ukrep pa mora biti nujna uporaba javno-zasebnega partnerstva pri vseh naložbenih projektih države. Tako pri gradnji infrastrukturnih (tretji pomol v Luki Koper, izgradnja in modernizacija železniške infrastrukture) in energetskih projektov (drugi blok JE Krško, pretočne hidroelektrarne) je treba spodbuditi sodelovanje ali popolno financiranje s strani zasebnega kapitala. S tem bodo ti projekti stroškovno bistveno bolj učinkovito izpeljani, hkrati pa ne bodo pomenili pritiska na javne finance.
Gre za pet preprostih, vendar izjemno učinkovitih ključnih kratkoročnih ukrepov, ki jih lahko uvede vlada brez nujne potrebe po iskanju političnega konsenza in brez potrebe po socialnem dialogu. Seveda, če bi imeli opravka z opravilno sposobno vlado. V letu in pol vladanja je ta vlada pokazala samo dve lastnosti. Prvič, da nima nobenega konceptualnega kompasa in da je opravilno popolnoma nesposobna. In drugič, da gre z nekaj častnimi izjemami za skupek ministrov in ministric moralno vprašljivih kvalitet, ki so v vladi zgolj zato, da sebi ali lobiju, ki ga zastopajo, omogočajo pridobitev zasebnih koristi. Vlada se iz tedna v teden pogreza v nove lastne afere, ene bolj abotne od druge. Ukvarja se zgolj s seboj, za reševanje gospodarstva, ki financira kruh nam vsem, pa nima ne posluha ne časa. Kadar pa že, pa uvede popolnoma napačen ukrep, kot je povečanje minimalne plače, ki bo na hitro uničil še nekaj deset tisoč delovnih mest.
Resnično se zdi, da je ta vlada prišla z nekega drugega planeta. Zato absolutno dvomim, da je sposobna izvesti te ali katerekoli druge pozitivne ukrepe. Kriza vodenja in kaos v vladi, kjer vsak minister zasleduje zgolj le še svoje lastne interese in se noče usklajevati z drugimi, sta se razrasli do te mere, da tudi menjave najbolj šibkih členov, denimo predsednika vlade in finančnega ministra, njeni učinkovitosti ne moreta več doprinesti. Vsi procesi znotraj vlade so ušli iz vajeti. Edina rešitev je zamenjava celotne vlade z denimo neko tehnično vlado, katere mandat bi bil izpeljava kratkoročnih ukrepov za izhod iz krize in dolgoročnih strukturnih reform. V tem kaosu in praktični nemožnosti predčasnih volitev je to edina smiselna rešitev. Potrebujemo nove, politično neokužene, strokovno usposobljene in operativno sposobne kadre. Brez tega nas čaka globoka kriza in dolga stagnacija ter temu ustrezno zmanjšanje blaginje vseh nas. Vsak dan oklevanja nas stane nekaj 10 izgubljenih delovnih mest.
Kapitalizem ne rešuje ničesar razen lastne riti, kar pa
Mercator ni. Je štacunca, ki raje uvaže iz Južne Italije,
kot bi kupila na domačem trgu.
Mercator je poslal v "smrt" okrog sto tisoč majhnih
trgovinic pa ne z neko pošteno konkurenco, pač pa
dobesedno z uničevanjem le teh.
Mercator je bil in bo zlo države Slovenije z črnimi skladi
in ponarejenimi bilancami. Dokler bo Mercator počel
tisto, kar pač počne, dva miliona Slovencev bo odvisnih
in nesposobnih lastnega napredka in ustvarjanja. Preprosto,
Mercator je potrebno pod nujno prodati še najraji tujcu in
takoj omogočiti odpiranje majhnih trgovinic v vsaki vasi in
jim nuditi sleherno pomoč (ne finančno, pač pa zakonsko)
in bomo imeli v hipu dvesto tisoč več zaposlenih.
V vsem svojem življenju kupujem pri Mercatorju, posebej
odkar so tujci odprli svoje štacunce. Ko bo Mercator v
tujih rokah, bom pa nabavljal isto blago v domačih trgovinicah.
Kja je že to državna srebernina ?
O tebi - brez besed. Tvoja dejanja v preteklosti so najboljša ocena tvoje objektivnosti.
Rajši preprečite prodajo Mercatorjevega nepremičninskega imperija ker gre po poti Merkurja. In zberite ves denar v državi za nakup najboljšega soseda. Prvič: da vam ne spolzi v tujo last in drugič: to da vsi skupal v naši državi mimajo skupaj 300 mio za njegov nakup pa kaže kruto resnico , predvsem pa zdravje investitorjev.