Komisija DZ-ja za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je v sredo objavila končno poročilo. V njem ugotavlja, da so vse vlade od leta 2004 do leta 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno Tešu, največjo politično odgovornost pa nosi vlada iz let 2008-2011, torej vladi Boruta Pahorja.

Komisija politično odgovornost v času Pahorjeve vlade pripisuje predvsem takratnima ministroma za finance in za gospodarstvo, Francu Križaniču in Mateju Lahovniku.

Križanič je bil po ugotovitvah komisije kot nekdanji svetovalec Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in član nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) "ves čas obveščen o stanju na projektu, a leta 2009 ni opozoril na probleme".

Leto 2009 je bilo namreč po oceni komisije ključno, saj je bilo projekt do decembra 2009 "možno ustaviti ali vsaj narediti začasni moratorij in ga na novo strokovno in neobremenjeno premisliti". Po mnenju komisije je bila verjetno vlada, predvsem njen predsednik, pod pritiski različnih lobijev.

Križanič izločen iz glasovanja
Križanič je nato pojasnil, da je v zvezi s projektom postavitve Teša 6 kot analitik sodeloval z analizo makroekonomskih učinkov gradnje in delovanja tega bloka ter analizo ekonomskih učinkov različnih terminov dokončanja projekta. Analize so bile del vloge za pridobitev energetskega dovoljenja. Bil je tudi član strokovne komisije, ki je z različnih vidikov proučevala potrebnost postavitve Teša 6.

"Ker sem bil vključen v študije v zvezi s Tešem 6, sem se kasneje kot član nadzornega sveta HSE in nato minister za finance v vladi Republike Slovenije izločil iz glasovanja pri odločanju o tem projektu oz. dodeljevanju državne garancije za najete kredite za izvedbo tega projekta," je poudaril.

Križanič je ob tem spomnil, da je v DZ-ju odgovarjal na poslansko vprašanje glede poteka projekta in izrazil pričakovanje, da bo investitorju Teš 6 glede na padanje svetovnih cen jekla v obdobju finančne krize, uspelo znižati stroške.