Poudarki

• Sindikati spremljajo finančno krizo
• Socialni partnerji se zaradi menjave vlade še niso sešli
• Brez sodelovanja ne bo rezultatov

Ocena novice: Vaša ocena:

Ocena 4,1 od 9 glasov Ocenite to novico!

ZSSS nasprotuje podaljševanju delovne dobe na 65 let, saj meni, da bo posledica povečano število invalidskih upokojitev in bolniških dopustov. Dušan Semolič je opozoril, da podjetja že zdaj nerada zaposlujejo starejše, zato je rešitev v bolj zdravem in varnem delovnem okolju. Foto: MMC RTV SLO

	Podjetja že zdaj nočejo zaposlovati starejših od 50 let, kako bodo šele starejše od 60?
Dušan Semolič o dvigu starostne meje za upokojitev.

Predsednik ljubljanskega KNSS-ja Edvard Kržišnik je dejal, da članov sindikata zaostrovanje pogojev pri najemu posojil ne bo prizadelo, ker so imeli tudi do zdaj tako nizke plače, da jih večina posojila na banki niti ni mogla dobiti. Foto: www.sindikatljubljana-knss

	Najbolj žalostno pa se mi zdi to, da so naši delavci kredite, katere so najemali, porabili za nakup ozimnice, šolskih potrebščin za otroke in zelo redki med njimi za letovanje. In že takrat jim je bilo to onemogočeno, zato menim, da zaostreni pogoji najema kreditov ne bodo bistveno vplivali na te delavce.
Edvard Kržišnik o najemanju posojil.

Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič od prihodnje vlade med drugim pričakuje, da bo sprejela ukrepe za zaposlitev mladih za nedoločen čas, da bodo ti lahko začeli čim prej prispevati v pokojninsko blagajno. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Digg Facebook Del.icio.us Reddit Blog

Krize še ni, lahko pa jutri pljuskne v Slovenijo

Za zdaj velikih vplivov finančne krize še ni čutiti, a to ne pomeni, da že jutri ne bodo pljusknili tudi v Slovenijo, meni glavni sindikalist ZSSS-ja Dušan Semolič.

Potek in posledice krize je težko predvideti, ker se razmere, ki so pomebne za delavce, prepletajo z drugimi procesi. Med njimi je Dušan Semolič za MMC izpostavil predvsem slabe odločitve lastnikov kapitala, ceno katerih bodo plačali delavci. "Ti bodo še revnejši, medtem ko bodo lastniki kapitala še naprej bogateli," meni Semolič.

Sindikati se bodo trudili blažiti posledice krize
Sindikati bodo na morebitne posledice finančne krize odgovorili z vsemi sredstvi. Semolič je napovedal, da bodo, če bo treba, na državo vršili pritisk, da delavce med krizo zaščiti z zakonodajo, in branili zakonodajne temelje, ki zagotavljajo zaščito delavcev v času krize.

"Vplačila v pokojninsko blagajno ne smejo upasti"
"Absolutno pa bomo nasprotovali zniževanju socialnih pomoči in zniževanju prispevkov za pokojnine, socialno in zdravstveno varsto, o čemer se že govori. Ti prispevki se ne smejo zmanjševati," je dejal prvak ZSSS-ja. Namesto zviševanja starostne meje za upokojitev pa ZSSS predlaga ureditev zdravega in varnega delovnega okolja, kar bi zmanjšalo število bolniških dopustov.

Zaradi menjave vlade se socialni partnerji še ne srečujejo
Po mnenju Edvarda Kržišnika, predsednika SLjR - KNSS-ja, lahko sindikati le pomagajo blažiti posledice krize. "Finančna kriza na žalost sovpada ravno s časom menjave Vlade RS, kar ima za posledico to, da redna srečanja socialnih partnerjev ne potekajo oziroma bodo potekala šele po imenovanju nove Vlade RS," je povedal Kržišnik.

Tudi KNSS o krizi sicer še ne govori, prve posledice pa so se že pokazale, ko se je vodstvo družbe Cimos po upadu naročil kupcev odločilo za "začasno prerazporeditev delovnega časa zaposlenih, v smislu zmanjševanja delovnih obveznosti". Kržišnik meni, da lahko sindikat krizo blaži tako, da "v vsakem podjetju sodeluje z vodstvom pri odpravljanju posledic od samega začetka".

To pa je mogoče le, če obstaja dialog med vsemi vpletenimi. Pomemben je socialni dialog na ravni podjetja, med delodajalcem in sindikatom v podjetju, in podpora, v strokovnem in pravnem smislu, s strani regije sindikatu v podjetju, je za MMC povedal Kržišnik.

Mnoge rešitve žal le iluzija
Semolič je predstavil svoj, po njegovih besedah iluzorni predlog za zmanjševanje posledic krize. Krizo so po njegovih besedah med drugim povzročila nespametna vlaganja lastnikov kapitala, dobički pa so v času krize izpuhteli. Semolič predlaga, da lastniki dobičke vlagajo v plače delavcev, saj vrednost teh pada počasneje kot vrednost delnic na borzi. Ob višjih plačah bo rasla kupna moč, posledica tega bo večje povpraševanje in več naročil za podjetja. Proizvodnja se bo povečala, dobički bodo večji, lastniki pa bodo imeli zadovoljne delavce. "Ampak to je seveda iluzija, a je boljša iluzija kot trenutna iluzija kapitalizma," je dejal Semolič.

Sodelovanje in dialog naj postaneta realnost
Tako za Semoliča kot za Kržišnika je za iskanje izhoda iz krize bistveno sodelovanje med socialnimi partnerji. "Ključnega pomena je sodelovanje, v duhu katerega je zasnovan tudi ESS, in v časih, v kakršnih se lahko znajdemo, se bo to tudi pokazalo," je dejal Kržišnik. S tem se strinja tudi Semolič, ki meni, da je najpomembnejše sodelovanje pri reševanju razvojnih dilem. Pri tem pa opozarja: "Vsaka vlada prvo leto vladanja misli, da je dobila tudi mandat nad pametjo, in precenjuje svoje sposobnosti. Za reševanje težav je nujen dialog s socialnimi partnerji.".

Aleksandra K. Kovač