Računosko sodišče z Igorjem Šoltesom na čelu je vladi naložilo 90 dni za pripravo odzivnega poročila in izkaz popravljalnih ukrepov. Foto: BoBo
Računosko sodišče z Igorjem Šoltesom na čelu je vladi naložilo 90 dni za pripravo odzivnega poročila in izkaz popravljalnih ukrepov. Foto: BoBo

Računsko sodišče je podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, vladi pa v roku 90 dni naložilo izdelavo odzivnega poročila, ki mora med drugim vsebovati kratek opis nepravilnosti v poslovanju, ki so bile razkrite z revizijo, in izkaz popravljalnih ukrepov, je razvidno iz objave revizije na spletni strani Računskega sodišča.
Računsko sodišče posebej poudarja, da je presežek odhodkov nad prihodki (proračunski primanjkljaj) za lansko leto izkazan za 197,9 milijona evrov prenizko. Razlog tiči v tem, da številni odhodki proračuna v njem niso navedeni, piše v poročilu.

Poročilo Računskega sodišča
v celoti.

Med odhodki niso izkazani odhodki za odškodnine po zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter po zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja, prav tako ne odhodki, ki se nanašajo na razliko med nominalno in prodajno vrednostjo pri zamenjavi obveznic.

Odhodki za izgradnjo vodne, državne in lokalne infrastrukture na spodnji Savi so izkazani v prenizkem znesku.
Poleg tega so med davčnimi prihodki proračuna navedeni tisti, ki proračunu ne pripadajo.
Nekateri izdatki prenizko izkazani
Med prejemki niso izkazani prejemki iz zadolževanja pri javnem podjetju Infra za izgradnjo infrastrukture na spodnji Savi, prejemki, ki jih je Slovenska odškodninska družba založila za izplačila odškodnin, in prejemki iz zadolževanja z izdajo obveznic. Prenizko so izkazani nekateri izdatki.

Krediti za državne depozite v bankah dragi
Sodišče je med drugim opozorilo, da je ministrstvo za finance lani prek sistema enotnega zakladniškega računa države dodelilo bankam depozite v znesku 1,195 milijarde evrov tako, da je predčasno prekinilo pogodbe, nato pa jim jih znova dalo na osnovi novih pogodb. Sistem enotnega zakladniškega računa ima tako v poslovnih bankah naložene dolgoročne depozite, za katere je moral proračun ohranjati visoko stanje vlog v ta sistem, ker mu je s tem omogočal zadosten obseg virov za financiranje danih dolgoročnih depozitov. Proračun je sredstva za vloge vzdrževal z zadolževanjem. Pri tem pa je bila obrestna mera iz zadolžitve pomembno višja kot obrestna mera vlog v sistemu enotnega zakladniškega računa države.
Obveznosti iz preteklosti prenesli v prihodnost
Sodišče je opozorilo tudi, da so bile obveznosti proračuna, ki so nastale v obdobju od leta 2001 do leta 2011, prenesene v prihodnja leta. Nanašajo se na plačevanje obveznosti, ki izhajajo iz zakonov o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja na obveznosti do Slovenskih železnic ter na obveznosti, ki izhajajo iz izgradnje infrastrukture na spodnji Savi.
Številne nepravilnosti pri zaposlovanju
Glede pravilnosti izvršitve proračuna za leto 2011 je sodišče ugotovilo številna neskladja. Ob tem je navedlo neskladja s predpisi pri zaposlovanju, plačah in drugih osebnih prejemkih, na primer, da so bili javni uslužbenci prerazporejeni na delovna mesta, za katera niso izpolnjevali pogojev. Neskladja so ugotovili tudi v povezavi s predpisi pri prevzemanju obveznosti iz proračuna, s predpisi o oddaji javnih naročil in sklepanju javno-zasebnih partnerstev, s predpisi pri dodeljevanju transferjev.