Novo smučarsko središče je za Bohinj in celotno gorenjsko regijo strateškega pomena. Foto: BoBo
Novo smučarsko središče je za Bohinj in celotno gorenjsko regijo strateškega pomena. Foto: BoBo
Sedežnica, žičnica
Smučišče bi postalo največje v državi. Foto: BoBo
Stanislav Zore
Stanislav Zore lahko preseka gordijski vozel, je prepričan bohinjski župan. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Zadeva se po mnenju bohinjskega župana Franca Kramarja vleče nenormalno dolgo, investitor družba 2864 Bohinj in ljubljanska nadškofija pa kar ne moreta in ne moreta preseči nesoglasij. Župan je prepričan, da bi lahko nadškof Stanislav Zore presekal gordijski vozel in zadevo rešil v obojestransko korist. Komunikacija med deležnikoma je popolnoma neustrezna, tako Kramar, zato tudi ni mogoče doseči dogovora za ponovno izdajo gradbenega dovoljenja.

Upravno sodišče je namreč že februarja letos zaradi pritožbe nadškofije razveljavilo gradbeno dovoljenje za kabinsko krožno žičnico. Tako se je uresničitev pet let načrtovanega velikega in ambicioznega projekta, vrednega 50 milijonov evrov, ustavila. "Ta agonija traja predolgo in marsikdo je že izgubil upanje, da bo to smučišče kdaj realnost," je dejal bohinjski župan in ob tem znova poudaril, da bi bilo novo smučarsko središče za Bohinj in celotno gorenjsko regijo strateškega pomena, saj bi močno okrepilo razvoj turizma.

V pismu nadškofu je Kramar zapisal, da je prepričan, da je turistični razvoj Bohinja tudi v interesu same nadškofije. Smučišče prinaša nova delovna mesta, turistične produkte, predvsem pa daje bohinju nov turistični zagon. Nadškofa zato prosi, naj se z njim sestane in Bohinjcem pomaga pri razrešitvi problema.

Nadškofija zahteva zavarovanje obveznosti
Iz Nadškofije Ljubljana so se odzvali s pojasnilom, da je nadškof seznanjen z zadevo in projektom, ki mu ne nasprotujejo, a "vztrajajo pri tem, da se upoštevajo tudi njeni interesi in da investitor primerno zavaruje svoje prihodnje obveznosti, ki naj bi jih v okviru projekta prevzel".

Poudarjajo tudi, da je bilo v preteklosti občutno preveč slabih izkušenj s projekti, ki niso temeljili na lastniškem kapitalu, oziroma so v celoti temeljili na dolžniškem kapitalu ter črpanju javnih sredstev, zaradi česar je Nadškofija Ljubljana pri urejanju medsebojnih razmerij v tovrstnih zadevah previdna.

Nadškofija zato vztraja, da investitor, ki za uresničitev projekta računa na pomoč države, poslovnih partnerjev in bank, svoje prihodnje obveznosti do nadškofije kot lastnice večjega dela zemljišč, potrebnih za drugo fazo smučišča, zavaruje. Ena možnost so poroštva družbenikov, med katerimi je kot soinvestitor italijanski Leitner.

"Ker je bila predlagana oblika zavarovanja za investitorja povsem nesprejemljiva, se zdi, da morda tudi sam investitor oziroma vsaj njegovi družbeniki v projekt ne verjamejo popolnoma, kar seveda zahteva dodatno previdnost pri podpori projektu," so pojasnili in dodali, da predlagani sestanek z županom ne bo prinesel nobenega napredka, če se ne uredi primerna oblika zavarovanja obveznosti.

Delno nadaljevanje projekta?
Na zadnjem občinskem sestanku se je sicer nakazovala možnost rešitve za prvo fazo projekta, ki le minimalno posega v nepremičnine v solasti nadškofije. Nadškofija namreč, če bi investitor opustil načrte za drugo fazo projekta, ne bi vztrajala pri zavarovanju obveznosti.

Direktor družbe 2864 Bohinj Boštjan Čokl možnost opustitve druge faze zavrača: "Meni se zdi ta zahteva nerazumljiva. Nočemo se odpovedati prihodnjemu razvoju." Najprej bi se lotili 30 milijonov vredne investicije v prvi del smučišča, dodatnih 20 milijonov evrov pa bi vložili enkrat v prihodnosti, s tem pa bi to smučišče postalo tudi največje v državi.

Zaradi zahtev nadškofije se je Čokl znašel v začaranem krogu, saj brez zavarovanja ne more dobiti gradbenega dovoljenja, brez gradbenega dovoljenja pa ne more najti investitorja. Poleg proizvajalca žičnic Leitner, ki je projekt zaradi težav začasno zamrznil, mora Čokl najti še enega investitorja.