Slovenija le s polžjo hitrostjo beži stran od kriznega prepada. Bonitetna hiša Moody's je namreč spet znižala oceno slovenskega državnega dolga, ki je tako padla v območje naložbe visoke tveganosti. Foto: BoBo
Slovenija le s polžjo hitrostjo beži stran od kriznega prepada. Bonitetna hiša Moody's je namreč spet znižala oceno slovenskega državnega dolga, ki je tako padla v območje naložbe visoke tveganosti. Foto: BoBo
Dolarji, dolarski bankovci
Če bi Slovenija v vsaki tranši izdala za 1,5 milijarde dolarjev obveznic, kot je bilo napovedano za torkovo izdajo, bi morala torej ob obrestnih merah, višjih za 0,125 odstotka, v času do zapadlosti obveznic izplačati dodatnih 28 milijonov dolarjev obresti. Foto: EPA
Standard & Poor's
Bonitetna hiša Standard & Poor's je slovenskim dolarskim obveznicam dodelila dolgoročno bonitetno oceno A-, pri čemer so izpostavili pričakovani nadaljnji napredek pri fiskalni konsolidaciji pod novo vlado. Foto: EPA

Država je nameravala v torek izdati dolarske obveznice, pri katerih bi bile začetne letne obrestne mere pri petih odstotkih za petletne in 6,125 odstotka za desetletne dolarske obveznice.

Tokrat pa je za petletne obveznice začetna obrestna mera postavljena pri 5,125 odstotka, pri desetletnih pa znaša 6,25 odstotka, poroča Reuters.

Če bi Slovenija v vsaki tranši izdala za 1,5 milijarde dolarjev obveznic, kot je bilo napovedano za torkovo izdajo, bi morala torej ob obrestnih merah, višjih za 0,125 odstotka, v času do zapadlosti obveznic izplačati dodatnih 21,3 milijona evrov obresti.

Pred prekinitvijo za 12 milijard dolarjev ponudb
Analitik za trge v razvoju pri banki Royal Bank of Scotland Abbas Ameli-Renani sicer pričakuje, da bo povpraševanje ostalo močno, čeprav ne tako močno, kot je bilo v torek. Po podatkih Reutersa je Slovenija v torek, preden je izdajo prekinila, zbrala za 12 milijard dolarjev ponudb.

Reuters ob tem na podlagi izjav vira, ki je blizu dogajanja, navaja, da se je zbiranje ponudb začelo od začetka, kljub temu pa naj bi se zadeve premikale zelo hitro. "Proces začenjamo znova, nobene knjige ni," je navedel vir. Dodal je, da morajo vlagatelji zdaj znova pregledati položaj in ga oceniti, tudi zaradi S & P-jeve potrditve bonitetne ocene za obveznico.

"V stiku smo z vlagatelji, ki so sodelovali v torek, tako da bi moral biti postopek z vidika logistike hiter in preprost," še dodaja vir. Izdajo tudi tokrat vodijo vodilne investicijske banke JP Morgan, Deutsche Bank in BNP Paribas.

V odlog prisiljeni zaradi znižane bonitetne ocene
Bonitetna hiša Moody's je v torek znižala oceno slovenskega državnega dolga za dve stopnji, z Baa2 na Ba1. S tem je ocena padla v območje naložbe visoke tveganosti (t. i. junk). Kot glavni razlog za znižanje so navedli razmere v bančnem sektorju in ocene o povišani verjetnosti potrebe po zunanji pomoči. Napovedi ostajajo negativne.

Zaradi novice o spremembi ocene je bila Slovenija prisiljena odložiti predvideni zaključek izdaje slovenske dolarske obveznice. Izdaja naj bi sicer po neuradnih podatkih ob velikem povpraševanju do prekinitve potekala zelo dobro.

Pri S & P-ju Sloveniji kaže bolje
Pri bonitetni hiši Standard & Poor's pa za zdaj ne vidijo potrebe po tem, da bi sledili zgledu bonitetne hiše Moody's, ki je bonitetno oceno Slovenije potisnila v območje visoke tveganosti. Pri S & P-ju ima Slovenija za štiri stopnje višjo bonitetno oceno kot pri Moody'su, S & P pa naši državi pripisuje tudi stabilne obete.

Vodilni S & P-jev analitik za Slovenijo Kyran Curry je pojasnil, da S & P za zdaj ne vidi potrebe po tem, da bi Slovenija iskala mednarodno pomoč, prav tako pa bonitetna hiša še ne namerava znižati bonitetne ocene naše države, je njegove izjave včeraj povzel spletni portal Fox News. "Mere zadolževanja države, njen dolg in primanjkljaj so se močno zvišali. A so v primerjavi z drugimi državami še vedno na zmerni ravni," je poudaril in dodal, da je trenutno po mnenju agencije prihodnjo dokapitalizacijo slovenskih bank še mogoče obvladati.

"Slovenija ima še nekaj manevrskega prostora"
Slovenija sicer ocenjuje, da bo za reševanje bančnega sektorja potrebovala okoli milijardo evrov, medtem ko S & P po najslabših scenarijih potrebe bančnega sektorja ocenjuje na štiri milijarde evrov, kar je osem odstotkov lanskega bruto domačega proizvoda (BDP).

"Če bi stroški dokapitalizacije močno presegli te ocene, bi znova ocenili obete," je pojasnil Curry. "A za zdaj ima Slovenija še nekaj manevrskega prostora, da poveča svoj dolg, ne da bi ogrozila bonitetno oceno," je še dodal.