Borzni posredniki bodo danes z nestrpnostjo čakali na razplet zasedanja Evropske centralne banke. Foto: EPA
Borzni posredniki bodo danes z nestrpnostjo čakali na razplet zasedanja Evropske centralne banke. Foto: EPA
Ameriški urad za energijo (EIA) je v sredo sporočil, da je v zadnjem tednu v ZDA zaloga surove nafte padla za 6,5 milijona sodov, kar je največji letošnji padec. Sod nafte vrste brent je danes dosegel 106,7 dolarja. Foto: EPA
Ljubljanska borza
Na Ljubljanski borzi je SBI TOP v četrtek pridobil 1,39 odstotka, največ v zadnjem mesecu in pol. Mercator je okreval z devetletnega dna in se podražil za več kot štiri odstotke. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Največji nemški letalski prevoznik, ki ga pogosto omenjajo kot možnega kupca Adrie Airways, je imel od 1. aprila do konca junija 7,89 milijarde evrov prihodkov, kar je 6,4 odstotka več kot v istem obdobju lani. Čisti dobiček je bil z 229 milijoni evrov sicer za skoraj 24 odstotkov nižji, toda po izgubi v prvem letošnjem četrtletju so analitike poslovni rezultati pozitivno presenetili. Zlasti dobiček iz poslovanja je bil visok in je s 361 milijoni evrov za 100 milijonov presegel napovedi. Podjetje se dobro spopada z višjimi stroški. Samo za gorivo je v prvem letošnjem polletju plačalo 3,6 milijarde evrov, kar je 22 odstotkov več kot lani.

Draghi, ne razočaraj nas!
Lufthansine delnice so se v Frankfurtu v četrtek dopoldne podražile za tri odstotke, medtem ko je bil indeks DAX30 (6.775 točk) ob 12. uri za tretjino odstotka v plusu. Newyorški indeks Dow Jones (12.976 točk) se je v sredo znižal za četrtino odstotka. Pričakovanja, da bo ameriška centralna banka napovedala nove spodbujevalne ukrepe (3. krog kvantitativnega sproščanja), se niso uresničila, zdaj pa so vse oči uprte v današnje zasedanje Evropske centralne banke. Če ne bo postregla s konkretnimi rešitvami, kako omiliti dolžniško krizo, bodo finančni trgi občutno padli. Časnik Süddeutsche Zeitung je poročal, da naj bi prvi mož ECB-ja Mario Draghi napovedal strategijo, v kateri bi prihodnji reševalni sklad ESM neposredno odkupoval obveznice ranljivih držav, Evropska centralna banka pa bi posegala na sekundarnem trgu.

Evropska centralna banka je na zasedanju sklenila, da bo v naslednjih tednih vzpostavila mehanizem za začetek ponovnega odkupovanja obveznic problematičnih držav. Pripravljena je tudi na operacijo dolgoročnega refinanciranja poslovnih bank (LTRO).


Finančni trgi so očitno pričakovali več. Delniški indeks DAX30 je začel po objavi sklepov zasedanja ECB-ja hitro izgubljati in je bil malo po 15. uri dober odstotek in pol pod izhodiščem (6.650 točk). Evro, ki je bil dopoldne nad 1,24 dolarja, je padel pod 1,22 dolarja.

V Španiji nekaj manj brezposelnih
Seveda želijo voditelji EU-ja storiti vse, da preprečijo zlom Španije, ki se na obvezniških trgih zadolžuje po nevzdržnih obrestnih merah. Na današnji dražbi je vlada v Madridu ponudila dve-, štiri- in desetletne obveznice in morala sprejeti višje obrestne mere. Pri desetletni znaša zahtevana donosnost 6,647 odstotka, kar je več kot na dražbi pred mesecem dni (6,43 odstotka). Vseeno prihaja iz Španije danes spodbudna novica. Julija je bilo v državi 27.814 manj brezposelnih, kar je posledica turistične sezone. V drugem letošnjem četrtletju je bila stopnja španske brezposelnosti pri rekordnih 24,63 odstotka.

Četrtkovi tečaji delnic na Lj. borzi:

MERCATOR

+4,35 %

120,00 EUR

PETROL

+2,30 %

178,00

KRKA

+1,09 %

41,85

NOVA KBM

+0,72 %

1,40

GORENJE

+0,00 %

4,599

ZAV. TRIGLAV

-0,32 %

12,30

TELEKOM

-1,63 %

60,50

LUKA KOPER

-2,23 %

7,00


S & P manj strog kot Moody's
Bonitetna hiša Standard & Poor's je potrdila najvišjo oceno dolgoročnega dolga Nemčije (AAA) in ohranila tudi stabilne obete. Pri S & P-ju menijo, ima največje evropsko gospodarstvo trdne temelje, njena odpornost na vse šoke pa se je v preteklosti pokazala, ko je uspešno premagala finančne pritiske, povezane z združitvijo leta 1989 in recesijo leta 2009. S & P se tako ne strinja z agencijo Moody's, ki je prejšnji teden obete Nemčije spremenil v negativne. Opozoril je namreč, da bi lahko dolžniška kriza območja evra ogrozila tudi najstabilnejše evrske države in opozoril na hude posledice morebitnega grškega izstopa iz območja evra ter reševanja Španije in Italije. V tem primeru bi morale močne evrske države nase prevzeti še večje finančno breme.