VZMD je tožbe vložil v imenu 293 imetnikov podrejenih obveznic treh slovenskih bank, ki so bili v okviru postopkov za sanacijo bank 18. decembra razlaščeni.

Ogorčeni so, da so bile te obveznice z izrednimi ukrepi Banke Slovenije "izbrisane brez kakršne koli obrazložitve, brez poplačila kakršne koli odškodnine, za nameček pa razlaščenim imetnikom obveznic ni dovoljen niti vpogled v odločbe, s katerimi so bili razlaščeni, kar Banka Slovenije upravičuje s trditvijo, da naj bi bili v teh odločbah zaupni podatki".

Kot pravijo, regulator razlaščenim imetnikom ni želel razkriti niti identifikacijskih številk odločb, s katerimi je odredil izbris obveznic, zato so tožbe dopolnili s pozivom sodišču, naj na podlagi svojih pristojnosti vse manjkajoče potrebne podatke pridobi od Banke Slovenije.

"Upravni spor kot edino preostalo pravno sredstvo"
Tožbe izpodbijajo ukrep izbrisa podrejenih obveznic NLB-ja (v imenu 229 imetnikov 26. izdaje obveznic NLB-ja), Factor banke (v imenu 24 imetnikov devete izdaje obveznic Factor banke) in Probanke (v imenu 40 imetnikov devete, 11. in 12. izdaje obveznic Probanke).

"Ker je novembra sprejeta novela zakona o bančništvu razglasila vsa zagotovila prospektov o poplačilu obveznic za nična, razlaščenim imetnikom pa prepovedala tožiti banko, katere obveznice so jim bile izbrisane, je upravni spor, ki je bil tako sprožen - poleg že vložene pobude za oceno ustavnosti - edino preostalo pravno sredstvo razlaščenih imetnikov obveznic," menijo v združenju malih delničarjev.

Vlado in Banko Slovenije ob tem pozivajo, naj se vrneta k temeljnim demokratičnim načelom ter izhodiščem za pravično, stabilno in uspešno družbeno-ekonomsko udejstvovanje.