Včerajšnje razkritje podatkov iz poročila Banke Slovenije na POPTV o višini slabih kreditov v Novi Ljubljanski banki in Novi Kreditni banki Maribor, kjer ima država večinski lastniški delež, so pokazala, kako velike so razsežnosti slabo zavarovanih kreditov. Samo NLB je izdal za dve milijardi in 90 milijonov slabo zavarovanih kreditov, tako NLB kot NKBM pa sta skupno izdali šest popolnoma nezavarovanih kreditov. Zaradi tega je poročilo zbudilo tudi sum na storitve več kaznivih dejanj.
Preberite tudi:
NLB z največ slabimi posojili - kar za dobri dve milijardi evrov
Ekonomist Igor Masten meni, da so ti podatki privlačni za medije in ljudi, saj nazorno pokažejo na razsežnost problema, sami po sebi pa niso nič novega, saj se je v medijih višina posamičnih slabo zavarovanih kreditov pojavljala že pred tremi leti. A bolj kot posamičnih podatkov si Masten želi, da bi poročilo Banke Slovenije ponudilo analize in predloge za sistemsko rešitev slovenskega bančništva.
Na tem področju pa je Banka Slovenije po mnenju Mastena premalo aktivna. "V vseh državah, ki so se spoprijemale s podobnimi težavami, so ključno strokovno in politično vlogo odigrale centralne banke s svojimi pooblastili in resursi. Pri nas pa smo sistemski vidik začeli reševati ob koncu leta 2009, danes pa smo že pri koncu leta 2012, rešitev pa ni."
Če rešitve ne bomo našli sami, nam jo bodo vsilili
Prav neaktivnost pri sistemskem reševanju pa je po mnenju Mastena tista, ki bi Slovenijo lahko pripeljala v točko, ko se bo morala obrniti po mednarodno finančno pomoč. "Ne moremo se zanašati na vzdrževanje likvidnosti države z zakladnimi menicami, saj to ni trajna rešitev."
Če Slovenija sama ne bo poskrbela za sistemske rešitve, jo bodo v okviru mehanizmov mednarodne finančne pomoči ponudili drugi. "To pa ne bodo darila, temveč bo nekdo, ki bo naredil našo domačo nalogo, tudi izstavil račun slovenskim davkoplačevalcem." Če bo te rešitve predlagal nekdo drug, pa lahko pozabimo na razprave o nacionalnem interesu in vključevanju zainteresiranih javnosti, kot smo tega vajeni, še opozarja Masten.
Bančništvo je pokopalo neznanje
Masten rešitev za slovensko bančništvo vidi v uvedbi slabe banke, "zdaj si bo treba umazati roke in to začeti izvajati." Težava pa je v tem, da bo zdaj financiranje delovanja slabe banke za davkoplačevalce bistveno dražje, kot je bilo to leta 2009. Ob tem pa je po Mastenovem mnenju potreben tudi načrt, kako upravljati to premoženje. "Če ti ljudje, ki imajo podatke, ne znajo pripraviti analiz, naj to priznajo in naj se najame tuj strokovnjak." Temu se v primeru mednarodne pomoči tako ali tako ne bomo mogli izogniti, opozarja Masten.
Prav neznanje je namreč po njegovem mnenju ključni vir težav v slovenskem bančnem sistemu. "Resda je bilo upravljanje tveganja v času, ko so se ta posojila dogajala v celotnem bančnem sistemu, postavljeno na stranski tir, toda pozabljamo, da smo se najbolj nasmolili pri klasičnih bančnih poslih, in ne na novodobnih finančnih inovacijah, kar nedvomno pomeni, da imamo problem z znanjem."
Luka Lukič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje