Vaša ocena: 
Ocena 1,9 od 23 glasov
Ocenite to novico!
Ekonomist Jože Mencinger meni, da zapis zgornje meje javnega dolga v ustavo posredno in neposredno krči gospodarsko rast ter povečuje dejanski delež in breme javnega dolga.
Mencinger v članku v novi številki publikacije inštituta EIPF ugotavlja, da smiselnost ustavnega zapisa zgornje meje dolga v Sloveniji, ki sodi med članice EU-ja z nizkim javnim dolgom, pod vprašaj postavljajo že izredne razlike med velikostjo javnega dolga članic EU.
"Delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu (BDP) sploh ne kaže dejanskega bremena dolga, ki ga določajo njegove značilnosti, spreminja pa se z obrestno mero in gospodarsko rastjo, ki ju država ne more kontrolirati. Zapis dolga v ustavo bi odpravil delovanje avtomatičnega stabilizatorja in izničil preostanke gospodarske politike, ki jo omejuje že zdajšnja ureditev," pojasnjuje.
Omejitve odvisne od dolga posamezne članice
"Kar 14 članic EU-ja je imelo javni dolg večji od referenčnih 60 odstotkov, med njimi je bilo kar 11 članic evrskega območja. Ne le zaradi primarnega primanjkljaja, ki je naravna posledica upada javnofinančnih prihodkov, ampak tudi zaradi zmanjšanja imenovalca v izračunu deleža javnega dolga, to je zmanjšanja bruto domačega proizvoda," je zapisal Mencinger.
Tudi povečanje dolga je bilo v štirih kriznih letih v članicah unije zelo različno. "Kolikšen je torej javni dolg, ki zahteva omejitev v ustavi? Naj ob teh razlikah Estonija javni dolg v svoji ustavi omeji na recimo deset, Grčija na 180, Irska na 100, Slovenija na 48 odstotkov," se sprašuje.
Dolg in primanjkljaj obrobni težavi
Ob tem opozarja, da sta javni dolg in primanjkljaj "v najbolj zadolženih evropskih državah obrobna problema v primerjavi z recesijo ter socialnimi in političnimi pretresi, ki jih bodo prinesli poskusi uveljavitve fiskalnega pakta".
Poleg tega zdajšnje krize niso povzročili javnofinančni primanjkljaji in dolgovi držav, ampak več desetletij trajajoča prerazdelitev BDP-ja v korist kapitala in v škodo dela, selitev proizvodnih kapacitet, zagotavljanje povpraševanja s krediti in finančno "poglabljanje", še poudarja avtor.
Se vidi, da teli vodje strank niso ravno ekonomisti ampak neki politologi.. Bog nam pomagaj.
Res je, ampak Mencinger, ki je do sedaj svetoval še vsa pravila in je kot LDS-ovski ekonomist v zdaj štabu opozicijskega PSa, bi bil lahko malo tišji.
Iz zlata je naredil blatno ulico.
furmancek - za informacijo: Mencinger je doktoriral v ZDA, pri Nobelovem nagrajencu Lawrence-u Klein-u.
Bravo !
samo takrat, ko je imel v rokah škarje in platno, pa ni znal nikoli narediti nič! ...lol!
Tako je prav! Krucefix, kako bomo pa gospodarili, če ne bomo najemali pufov? Od kje nam denar, če ne najemamo pufov!
Potem je samo potreben majneh padec BDP-ja, ki verjetno ni neizogiben, ali pa malenkostno primorano zadolževanje.
In evo....vlada pade
Nemški pristop je veliko boljši. Taka pravila je potrebno pisat zelo mehko, tako do edino sodišče lahko reče ali je res prišlo do kršitve. Tak primer v naši ustavi je recimo načelo sorazmernosti.
Tak način bi bil edini primeren, ne pa absolutna številka. Boste videl, ko ta vlada ne bo hotela tega pravila implementirat, ali pa ga bo sama kršila.
Tip in njegov LDS je sprivatiziral pol države.
Da ne omenjamo kako so kradli pri vsakem poslu.
Je pa vseeno to pravilo dobro, ker bo zaradi njega nova vlada v roku 6 mesecev morala odstopit.
V izogib grškemu scenariju se sicer strinjam, da se to določilo vnese v ustavo, ampak kot je izpostavil Binder Dandet, kaj če se zgodi še en hud val recesije mogoče v kombinaciji z naravno katastrofo (recimo potres primerljiv s tistim z leta 1985); bo vlada zaradi ustavne določbe paralizirana in ne bo mogla pomagati prebivalstvu, čeprav bi nam v tujini pomagali z poceni krediti?
To pravilo je lep cilj, ampak potrebujemo sredstva, da ga dosežemo. Glavni namen je branjenje varčevalnih reform (pokojninska, plače v javnem sektorju...) pred izsiljevanjem sindikatov in referendumi. V ta namen je dobra zadeva, je pa potrebno to formulirati tako, da ne bo še ena birokratska neumnost in cokla pri resnično nujnih ukrepih, ki bi zahtevali zadolževanje čez to mejo.
Poleg tega mora politika pokazati "jajca" in sprejeti nova določila glede referenduma, ki bodo preprečila odločanje o davkih, prispevkih in transferjih iz državnih blagajn ter pri pogajanjih z sindikatih, glede plač pri tistih iz javnega sektorja in pri reformi trga dela pri ostalih. Tukaj se izgubljajo glasovi, zato tega že 20 let nihče ne naredi.
Kako samoupravljanje ne deluje smo lahko videli v prejšnjem sistemu, ker velik del družbe naseda populizmom in ni dovolj odgovoren, da bi sprejel nižanje določenih privilegijev, čeprav nas ti peljejo v bankrot.
Saj je on pisal Jankoviću gospodarski program!
Kako deluje Janković smo videli v Mercatorju in MOL-u: enormno zadolževanje, vse narediti na puf, se s tem šopiriti kako on obvlada, vračanje dolgov pa prepustiti naslednikom!!
Ne hvala!
Ni mi pa jasno kdo še jemlje tega Mencigerja resno, saj je on tisti, ki nam je gvoril, da naj ne gremo v Evropo, da naj ne prevzamemo Evro, da si s certifikati lahko samo rit obrišemo in tako prepričal veliko ljudi, da so jih poceni prodajali bodočim tajkunom (Valant, Južna, Gantar..)
Skratka poden od podna in sramota za medije, da njegova mnenja sploh še objavljajo!
Če smo zdaj recimo 17 milijard zadolženi, BDP pa imamo 40 milijard, to znese 42,5%. Če pa BDP pade v enem letu zopet za recimo 8%, pade na 36,8 milijard in se zadolžimo za dodatni 2 milijardi, pa smo že zadolženi za 51% BDP. Torej bi vlada, ki bi se ji to zgodilo, morala odstopit. V primeru je omenjen velik padec, ampak ko bomo enkrat blizu meje, pa pride nova vlada, se ji lahka zaradi zunanjih dejavnikov (70% izvoza) zgodi, da prestopi mejo, čeprav ni kriva. Prav razmišljam?
Sapienti sat.
Verodostojna vlada se lahko meje drži tudi, če ta ni zapisana v zakonu ali ustavi.
Kako je že bila tista študija, ki je napovedovala, da bo Slovenija z vstopom v EU izgubila 100.000-200.000 delovnih mest. Koliko deset tisočakov je že stala?
S tem se pa močno strinjam.
Marš v penzion.