Vaša ocena: 
Ocena 4,2 od 10 glasov
Ocenite to novico!
| Pretirano uvozno odvisnost lahko odpravimo le z gradnjo novih elektrarn. Blok 6 v Šoštanju bo končan do konca leta 2014, drugi blok nuklearne elektrarne pa bi bil teoretično lahko končan leta 2023, če bo projekt dobil prihodnje leto soglasje državnega zbora. | ||
| Ministrstvo za gospodarstvo za MMC | ||
| Investicija v blok 6 v Šoštanju omogoča zaprtje blokov 1, 2, 3 in 4 ter zmanjšano delovanje bloka 5. S tem se bodo zmanjšale emisije in povečal izkoristek elektrarne. Zmanjšanje CO2-ja bo od 30- do 35-odstotno, zmanjšanje emisij SO2-ja bo 50-odstotno, zmanjšanje hrupa in prahu bo približno 70-odstotno. | ||
| Ministrstvo za gospodarstvo za MMC | ||
"To ni nikakršna tajnost," so navedbe medijev, da v tajnosti pripravljajo načrt o zagotovitvi denarja za gradnjo 6. bloka TEŠ-a, komentirali na gospodarskem ministrstvu.
"Vsa delovna gradiva za vlado so interna, dokler niso oblikovana do faze predloga," so zatrdili za MMC in dodali, da to ni nikakršna tajnost, temveč običajen delovni proces v vsakem podjetju ali v državni upravi.
Po načrtu naj bi lastnica TEŠ-a postala tudi Gen energija
Pojasnimo okoliščine. Sredin Žurnal poroča, da je ministrstvo za gospodarstvo v zvezi s financiranjem 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) v tajnosti pripravilo interno gradivo za vlado, poleg njega pa tudi pogodbo, ki je predvideni podpisniki sploh še niso videli. Dokumenti naj bi predvidevali, da bo Gen energija, ki je lastnica slovenskega dela Nuklearne elektrarne Krško (NEK) v prvem koraku TEŠ-u nakazala 100 milijonov evrov; skupaj s Holdingom slovenske elektrarne, ki je lastnik TEŠ-a, pa še 297 milijonov evrov. Oba energetska stebra naj bi se ob tem še zadolžila za 200 milijonov evrov. Skupna ocena vrednosti bloka je sicer 1,1 milijadre evrov.
V zameno za to naj bi Gen energija dobila tretjinski lastniški delež in enega člana v nadzornem svetu TEŠ-a, pa tudi pravico, da odkupi do tretjine elektrike iz TEŠ-a. Direktor Gen energije Martin Novšak je sicer za omenjeni časnik dejal, da še ni videl te vladne pogodbe.
Ministrstvo za MMC: To ni nikakršna grožnja jedrski varnosti
"Bojimo se, da bi s takimi in podobnimi ukrepi prišlo do siromašenja potrebnih virov za vzdrževanje jedrske elektrarne in s tem do ogrožanja jedrske varnosti," je novico za Žurnal komentiral prvi mož NEK-a Stane Rožman. MMC je zato zanimalo, ali bi se to res lahko zgodilo in kako namerava država to preprečiti. Na ministrstvu za gospodarstvo so nam dejali, da dvomijo, "da je predsednik NEK-a izrekel tak nesmisel".
"Podjetje Gen energija npr. vsako leto vplačuje dobičke v državni proračun, pa to ni nikakršna grožnja jedrski varnosti," poudarjajo in dodajajo, da je tudi sicer za varnost jedrske elektrarne v Sloveniji prvenstveno zadolženo podjetje NEK samo, ne pa njegov lastnik Gen energija.
Ministrstvo za MMC: 2. blok NEK-a morda že leta 2023
Glede na to, da je bilo v Sloveniji nekaj časa veliko govora o izgradnji drugega bloka krške elektrarne, nas je zanimalo, zakaj se je vlada prej kot za to odločila za nov blok termoelektrarne Šoštanj. Na minstrstvu so nam pojasnili, da nadgradnja TEŠ-a ne pomeni, da se je Slovenija odpovedala 2. bloku NEK-a: "Slovenija ima ob običajni porabi elektrike velik primanjkljaj le-te. Pretirano uvozno odvisnost lahko odpravimo le z gradnjo novih elektrarn. Blok 6 v Šoštanju bo končan do konca leta 2014, drugi blok nuklearne elektrarne pa bi bil teoretično lahko končan leta 2023, če bo projekt dobil prihodnje leto soglasje državnega zbora. Ta dva objekta nikakor nista alternativa. Vlada ima resen načrt za gradnjo obeh."
Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je po seji vlade pojasnil, da je bilo energetsko dovoljenje za 6. blok TEŠ-a izdano v času prejšnje vlade, takrat pa je bila podpisana tudi pogodba o njegovi izgradnji. Lahovniku se sicer zdi projekt smiseln, ker z njim lahko pokrijemo tretjino vseh potreb po električni energiji do leta 2050. Ob tem opozarja še, da bi investicija v 2. blok NEK-a zdaj stala med 3,5 in 5 milijard evri.
Ministrstvo za MMC: S 6. blokom TEŠ-a bo manj izpustov
Kako pa v tem kontekstu ministrstvo za gospodarstvo komentira očitke tistih okoljevarstvenikov, ki so povsem proti termoelektrarnam (izrabljanje premoga namreč po njihovih navedbah pomeni velike količine izpustov CO2-ja)? "Investicija v blok 6 v Šoštanju omogoča zaprtje blokov 1, 2, 3 in 4 ter zmanjšano delovanje bloka 5. S tem se bodo zmanjšale emisije in povečal izkoristek elektrarne. Zmanjšanje CO2-ja bo od 30- do 35-odstotno, zmanjšanje emisij SO2-ja bo 50-odstotno, zmanjšanje hrupa in prahu bo približno 70-odstotno," so bili optimistični v odgovoru za MMC.
Damijan: Drag, predrag projekt
Da vse le ni tako rožnato, kot skuša prikazati ministrstvo, je v sobotnem Dnevnikovem Objektivu skušal razložiti ekonomist Jože P. Damijan. Zapisal je, da se je projektna vrednost TEŠ-a 6 s predvidenih 600 milijonov evrov dvignila na 1,1 milijarde, kar je za 500 milijonov evrov več, kot sicer povprečno stanejo podobni projekti. V energetski panogi namreč velja, je zapisal, da pri gradnji energetskih objektov 1 MWh stane okoli milijon evrov, TEŠ 6 pa bo imel nazivno moč 600 MWh.
Predvidena cena električne energije, ki jo bo dobavljal TEŠ 6, naj bi bila 71,5 evra za 1 MWh, lani pa so slovenske elektrarne prodajale električno energijo po od 19,5 evra do 59 evrov za MWh. Terminske pogodbe za leto 2015 (TEŠ 6 naj bi začel obratovati leta 2014) na trgu električne energije pa se sklepajo po 61 evrov za MWh, piše Damijan.
Projekt ekološko sporen
Opozoril je še na ekološko plat projekta. Ob predvideni letni proizvodnji 1,1 GWh bo TEŠ proizvedel skoraj eno milijardo ton ogljikovega dioksida oziroma pet odstotkov vseh slovenskih izpustov, trdi Damijan. Piše še, da je gradnja TEŠ 6 z vidika finančne ekonomike izjemno slabo pripravljena ter da so trditve o strateškem pomenu gradnje šestega bloka iz trte izvite, tako z vidika učinkov na domače gospodarstvo kot z vidika delovnih mest v šaleški regiji. Projekt po njegovih besedah ne bo imel bistvenih učinkov na slovensko gospodarstvo, saj bo večina opreme iz tujine, tudi stroški financiranja bodo v korist tujih virov, v Sloveniji pa bo ostalo le kakšnih 10 odstotkov vrednosti projekta za gradbena dela in stroške investitorja. Ob koncu Damijan opozarja še, da naj osnovni namen TEŠ-a 6 sploh ne bi bila proizvodnja dodatne električne energije, pač pa alibi za ohranjanje rudnika lignita v Velenju in bi državo manj stalo zaprtje rudnika in prekvalificiranje rudarjev.
ckVarg - realistična igra v kateri smo trenutno v vojni z eHrvaško, zato potrebujemo čim več novih igralcev da se lahko odbranimo hrvatom. Pridružite se vsi!! Registrirate se v PREKMURJU ker je še edina naša pokrajina!
Za dodatnih 150 MW porabiti 1100 miljonov€. (7,333 miljonov€/MW)
Plin - uvožen, kot eno najžlahtneših goriv ni potrebno kuriti v takih velikih blokih. elektriko se da proizvest tudi na cenejši in bolj učunkovit način.
Odvečno toploto pa bodo s stolpom spuščali v okolico!! Električno energijo iz Šoštanja pa bo potrebno prepeljati po daljnovodih npr. do Kopra, kar pomeni dodatne izgube dragocene energije plina. Da bomo lahko zgubljali energijo po daljnovodih jih bomo morali poleg elektrarne še dodatno zgraditi, kar pa ni všteto v ceno.
Če že moramo pridobivati energijo iz plina, potem bi se vsak dober gospodar odločil za ekonomičnešo rešitev. Npr. soproizvodnja toplote in elektrike razpršena po državi blizu porabnikov elektrike in toplote ( večja mesta ali pa tovarne). Celotni izkoristek na pragu porabnika (eletrični in toplotni) bi znašal več kot 80% primarne energije plina, kar je neprimerno več (2x) kot omenjena investija v Šoštanju. Investicija v 150MW dislociranih enot moči 1 do 5 MW pa bi znašala ca 110 milionov€. In še daljovodov ne bi bilo potrebno gradit. Cena znaša 0,733 miliona€/MW.
Investicija v enake zmogljivosti je 10x cenejša in še emisije so v globalu manjše.
Gospoda Kopača , gospoda Križaniča in g. Boruta prosim za komentar. G. Tuerk je povedal svoje.
Toliko o tem, ker končno gre tudi za moj denar.
Plinske elektrarne? Vprašaj na Brestanico, zakaj ne obratuje skoz. Plinske elektrarne so izjemno drage in jo vklapljajo samo ob vzdrževalnih delih na JEK-u. Pa še nekaj je. Nobena država ne bo gradila plinske elektrarne, če nima sama izvora plina. Verjetno ne rabim obrazloževati, zakaj tako.
Ekološka taksa je načeloma zlagan pojem. Če narediš akumulacijsko jezero ali postaviš plantažo vetrnic (ki so mimogrede pozimi zaradi burje in žledu nevarne za okolje), potem to nikakor ni ekološko. Že sam pojem ni na mestu. Ekologija je veda, ki se ukvarja z odnosi med živim in neživim okoljem, zato bi bilo bolj primerno govoriti o "Varstvu okolja".
Odlagališče mora biti pa če JEK je ali pa ga ni. Kaj pa RAO iz medicine, industrije in Podgorice? Temu se ne moremo izogniti. Če so odpadki pravilno skladiščeni, prihodnji rodovi ne bodo popolnoma nič nastradali. Vbistvu sploh ne moremo govoriti o ogrožanju le teh, saj bodo prihodnji rodovi verjetno operirali z bistveno zmogljivejšimi tehnologijami kot jih imamo mi. 40 let nazaj niso imeli pojma o nitrifikaciji visoko radioaktivnih odpadkov. Ali o hitro oplodnih reaktorjih. Verjetno ni treba obrazloževati za katero možnost navijam?
Alstom Wins €700 Million Supply Contract for Slovenia Steam Power Plant
Alstom has been awarded a supply contract, worth approximately €700 million, by Slovenian state-owned utility, Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., for the construction of a 600 MW coal-fired steam power plant at Šoštanj in northeast Slovenia.
Lahko se pritožujete kolikor hočete, pogodba je že podpisana !!!
Nobena od teh gazelnih tehnologoj še dolgo, če sploh kdaj, ne bo mogla zadostiti potrebam po električni energiji. Če dodaš še trende uvajanja električnih avtomobilov pa še toliko manj. Vse alternativne tehnologije imajo seveda svojo mesto in prihodnost, uporabljajo pa preveč razpršeno energijo da bi lahko postali glavni proizvajalec električne energije.
Prepovedati rabo elektrike za ogrevanje in razmetavanje, minimizirati porabo.
Ne bodi demagog. Razvita tehnološka družba pač potrebuje energijo, tudi za ogrevanje in hlajenje prostorov, in električna, tudi tista pridobljena v TE na premog, je v kombinaciji s toplotnimi črpalkami še vedno čistejša od alternativ.
Če bi vso energijo proizvajali iz obnovljivih virov. Se bi sistem najverjetneje sesedav vsaj vsak teden, ker je zanesljivost oskrbe iz teh virov razmiroma nizka.
Dejstvo je, da Slovenija potrebuje velika vlaganja v elektrogospodarstvo, da potrebuje elektrarne, ki bodo proizvajale pasovno električno energijo ter elektrarne, ki bodo proizvajale vršno električno energijo. Pasovno električno energijo so sposobne proizvajati zgolj jedrske in termoelektrarne, ki so realnost. Hidroelektrarne v Sloveniji ne morejo prevzeti vodilne vloge, saj novih primernih mest za gradnjo skoraj ni. Sončne elektrarne so predrage ter preveč odvisne od vremena, vetrne elektrarne bodo v Sloveniji lahko zgolj razstavni eksponat, ne pa velik proizvajalec energije,.. Torej realnost so JEK, TEŠ ter druge TE in HE ter majhen delež sončnih elektrarn. Ostalo je utopija.
Prestrukturiranje gospodarstva je brez velikih prispevkov države utopija, gradnja in obnova stanovanj dolgotrajen proces (15-30 let), v tem času pa krvavo potrebujemo nove vire energije ter izboljšano prenosno mrežo daljnovodov.
Vmesna varianta manjše in fleksibilne plinske elektrarne, maksimiziranje izgub pri ogrevanju (izolacija starih in pasivno za novogradnje) premog in atom ukinit!.
Ekološka taksa 100% v suport obnovljivim virom!
Za nuklearne odpadke ni in ne bo varnega odlagališča! Nuklearne odpadke hraniti na površini, in vsaka mlada generacija naj jih dobi z navodili o hranjenju v doto! Ne predstavljam si, kaj si bodo naši vnuki mislili o neodgovornih starcih, ki so jim zapustili ta šit.
Preseli se v bližino ene hidroelektrarne pa potem govori o varstvu okolja. Hidroelektrarna je eden največjih posegov v okolje, najhujša pa je sprememba mikroklime.
najprej bi morali zamenjati zdajšni blok ki ima 600 MW z novim 1.5 GW in bi veliko rešili. Tako ali tako bo blok 1 moral obstati tam nekje po letu 2030 in bi rajši blok 2 gradili 10 let pozneje kar s čimer bi dosegli da bi proizvrdli 50% elektrike ki jo potrebujemo in ne bi bili več tako odvisni od uvoza
Wati (W) so enota za moč, Wat-ura (Wh) pa je enota za delo.
Bizgec tehnični, a ne vidiš, da imaš opravka s FDV komandosi?
:-)
sorči in LP!
Wati (W) so enota za moč, Wat-ura (Wh) pa je enota za delo.
Ko bi drobili proizvodnjo na manše dele bi cena zelo narašala
ps. Pred nekaj leti smo s študenti bili na ekskurziji v TEŠ-u in takrat so nam dejali, da je v TEŠ že vse pripravljeno, da postane jedrska eletrarna (v roku 30. let). Pa ne naprej govort....
Energetika pa ni ravno tvoje področje, kaj ne.
Take izjave pa lahko kažejo samo na tvoje nepoznavanje teme.
In spet bo samo ena firma dobila posel, spet bo obogatelo samo nekaj svinj pri koritu in spet se bodo oglašale tiste ki so ostale lačne.
Naj naredijo nekaj dobrega za Slovenijo in zgradijo več manjših hidroelektrarn v Alpah, nekaj malo večjih na Savi in Muri, veterne na Krasu, morebiti celo kakšno sončno ali pa tako termoelektrarno, ki se napaja iz sežiga odpadkov. Pa bodo lahko davkoplačevalski denar razdelili na več delov, več ljudi bo potešenih pa še za okolje bo bolje poskrbljeno (ampak to bo čisto slučajno zraven prišlo, not that anybody cares....).
Kaj lahko dons nardiš brez elektrike?
NIČ, probite en dan živet brez elektrike pa boste takoj za to da vam čez cesto odprejo kakršnokol elektrarno