"Če pogledate cene nafte, so se v zadnjem času občutno znižale. To se je zgodilo zaradi mene. Nekaterim državam sem dal čas, saj nočem, da se cene dvignejo na 100 ali 150 dolarjev," je povedal ameriški predsednik. V mislih je imel osmerico držav, ki ji je kljub sankcijam proti Iranu v prihodnjih 180 dneh dovolil kupovati iransko nafto (Kitajska, Indija, Grčija, Italija, Tajvan, Japonska, Turčija in Južna Koreja), ne da bi se bale morebitnih ameriških kazni. Pred dobrim mesecem je bila cena 159-litrskega soda brenta prav zaradi strahu, da bo šok zaradi izpada iranskega izvoza (Iran je tretji največji proizvajalec nafte v kartelu OPEC) zelo močan, pri 86,7 dolarja na štiriletnem vrhu, v petek se je z njim trgovalo le še pri 69,13 dolarja, kar je najmanj v zadnjih sedmih mesecih.

WTI nižje kot na začetku leta, kaj pa gorivo pri nas?
Ne samo, da na strani ponudbe ni opaziti nevšečnosti zaradi ameriških sankcij proti Iranu, tri največje proizvajalke, ZDA, Rusija in Savdska Arabija, medtem načrpajo toliko črnega zlata kot še nikoli. Skratka, nafte je prej preveč kot premalo. Ker je njena cena od 52-tedenskega vrha že oddaljena več kot 20 odstotkov, je po definiciji tudi zdrsnila v medvedje območje. Negativna gibanja so še bolj kot pri brentu izrazita pri ameriški lahki nafti WTI. V petek je namreč že deseti dan zapored izgubljala vrednost, kar se ni zgodilo vse od leta 1984. Njena vrednost je zdrsnila vse do 59,26 dolarja za sod, kar je že manj od cene nafte WTI ob prehodu v leto 2018. Škoda, da se to ne pozna na bencinskih črpalkah: liter dizla je bil tako na začetku leta vreden 1,248 evra, danes je cena več kot deset centov (1,357 evra) višja.

Wall Street: odličen teden kljub slabemu petku
Medtem ko se nafta ne more znebiti rdeče barve, pa so delniški trgi po precej krutem oktobru (indeks S&P se je znižal za 6,9 oktobra, največ v zadnjih sedmih letih) kar lepo okrevali. Newyorški Dow Jones je drugi teden zapored pridobil več kot dva odstotka in očitno mu razplet vmesnih kongresnih volitev ni "naredil nobene škode". Vseeno ne gre prezreti, da se je v petek razpoloženje na Wall Streetu spet poslabšalo, Dow Jones pa je bil za trenutek tudi 300 točk v minusu. Ameriška podjetja so v tretjem četrtletju sicer poslovala sijajno (rast dobička je bila v povprečju precej več kot 20-odstotna), toda napovedi se slabšajo. Zadnje mesečno poročilo ministrstva za delo je razkrilo, da je rast povprečne urne postavke v ZDA prvič po letu 2009 presegla tri odstotke na letni ravni.

Podjetja opozarjajo na višje stroške dela
Profitne marže tako vedno bolj ogrožajo naraščajoči stroški za plače in lahko se zgodi, da bo prihodnje leto, ko tudi ne bo več čutiti vpliva davčne reforme, padec dobičkov hujši od napovedi. Pri banki Morgan Stanley menijo, da bodo višje stroške dela čutili zlasti trgovci, hotelirji, lastniki restavracij, pa tudi v energetskih podjetjih in informacijski tehnologiji. Spletni trgovec Amazon je že sporočil, da bo z novembrom v ZDA minimalno urno postavko zvišal na 15 dolarjev. Na petkove padce vodilnih delniških indeksov v New Yorku (največ, 1,65 odstotka, je izgubil tehnološki Nasdaq) je poleg nove pocenitve nafte (to je prizadelo delnice naftnih podjetij) vplivala tudi novica iz Kitajske, da je prodaja avtomobilov na kitajskem trgu oktobra zdrsnila četrti mesec zapored, tokrat za zajetnih 11,7 odstotka.

Razdeljen kongres ugoden za finančne trge
Kot rečeno, je bil zadnji teden na borzah kljub petkovim padcem občutno pozitiven. Indeks S&P 500 je pridobil 2,8 odstotka, Dow Jones 2,1 odstotka. Največ optimizma je bilo v sredo. Gre za največjo rast na Wall Streetu takoj po razpletu vmesnih volitev po letu 1982. Vlagatelji so pozitivno sprejeli novico, da so demokrati spet dobili večino v predstavniškem domu, medtem ko bodo republikanci še naprej prevladovali v senatu, s tem pa bo Trump verjetno lahko nadaljeval politiko, ki je prijazna za ameriške korporacije. Razdeljen kongres naj bi bil najboljši za ZDA in svetovne delniške trge, je povedal ugleden analitik JP Morgana Marko Kolanovic. Omenimo še, da je Fed na redni novembrski seji obresti pustil nespremenjene, skoraj zagotovo pa decembra sledi nov dvig, četrti letos.