Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 18 glasov Ocenite to novico!
Sodelovanje
Zadruge delujejo na osnovi sedmih načel, med njimi sta tudi sodelovanje zadrug in skrb za skupnost. Foto: Pixabay
Kmetijstvo
V Sloveniji so v gospodarskem pomenu še vedno najpomembnejše kmetijske in gozdarske zadruge. Foto: BoBo
       Zadružništvo je pomembno, ker s povezovanjem dobičkonosnosti in solidarnosti ustvarja visokokakovostna delovna mesta, ustvarja socialni kapital ter krepi socialno in regionalno kohezijo. S tem prispeva h gospodarski raznovrstnosti in je pomemben del socialno tržnega gospodarstva.       
 Zadružna zveza Slovenije
Evro
Zadruge krize prestanejo lažje kot klasična podjetja, mnoge zadruge pa celo nastajajo na pogoriščih nekdanjih podjetij. Foto: Pixabay
       Medtem ko je klasičnemu podjetju prioriteta dobiček, prepogosto tudi za vsako ceno, je zadrugam dobiček le sredstvo za boljše življenje zadruge in zadružnikov.       
 Jadranka Vesel, Razvojni inštitut za socialno ekonomijo
Trgovina
V zadrugah je po svetu zaposlenih 250 milijonov ljudi, v Evropi pa okoli 16 milijonov. Foto: Reuters
Jadranka Vesel
Jadranka Vesel, sicer pionirka na področju socialne ekonomije v Sloveniji, pravi, da so naše zaposlovalne politike usmerjene predvsem k "produkciji" delovnih mest v okvirih klasičnih podjetij, medtem ko imajo nekatere države članice EU-ja že desetletja programe, ki spodbujajo ljudi, da se povezujejo zato, da si zagotovijo zaposlitve. Foto: BoBo

Dodaj v

Ne samo da zadruge bolje preživijo krize, ampak med krizami tudi nastajajo

Zadruge odpornejše proti negativnim posledicam gospodarskih kriz
14. april 2017 ob 06:33
Ljubljana - MMC RTV SLO

Čeprav ima Slovenija dolgo zgodovino zadružništva, smo se šele v zadnjem desetletju začeli znova zavedati pomena zadrug, morda tudi po zaslugi gospodarske krize, ki so jo zadruge prestale bolje od klasičnih podjetij.

V zadrugah je po svetu zaposlenih 250 milijonov ljudi, v Evropi okoli 16 milijonov. Tudi v Sloveniji se število zadrug povečuje, po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je bilo konec leta 2015 registriranih 387 zadrug. Čeprav zadruge delujejo v vseh sektorjih gospodarstva, pri nas jih je največ na področju trgovine, je v Sloveniji zadružništvo še vedno najbolj razvito na področju kmetijstva in gozdarstva, kar na Zadružni zvezi Slovenije pripisujejo zgodovinskemu razvoju in tradiciji.

Slovenija je ena najstarejših zadružnih držav na svetu, letos namreč praznujemo že 145-obletnico zadružništva. "Začetki slovenskega zadružništva segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko so na Tolminskem in Bohinjskem prvi začeli ustanavljati sirarske družbe, nato so leta 1872 v Ljutomeru ustanovili prvo posojilno zadrugo in leta 1883 na pobudo Mihaela Vošnjaka v Celju še Zvezo slovenskih posojilnic kot prvo zadružno zvezo pri nas," so pojasnili v Zadružni zvezi Slovenije, ki prostovoljno združuje 62 kmetijskih in gozdarskih zadrug, od skupno 85 registriranih zadrug na področju kmetijstva, gozdarstva, lova in ribištva.

Zadruge, ki so članice Zadružne zveze Slovenije, letno ustvarijo več kot 630 milijonov evrov prihodkov, kar predstavlja 83 odstotkov vseh prihodkov zadrug v Sloveniji. V zadružni zvezi poudarjajo, da so zadruge, ki imajo v lasti sicer tudi 350 trgovin, pomemben člen prehranske verige, ki poteka od kmeta, zadruge, živilskopredelovalne industrije in trgovine do potrošnika. Na podeželju pa zadruge pogosto zagotavljajo tudi nekatere osnovne storitve. "Ponekod izvajajo storitve pogodbene pošte, marsikje pa je v njihovih prostorih bančna poslovalnica. Številne zadruge imajo v okviru svojih dejavnosti tudi izvajanje storitev računovodstva, priprave poslovnih načrtov in skrb za kulturno in umetniško dogajanje v zadružnih domovih," dejavnosti zadrug naštevajo v zadružni zvezi.

V čem se zadruga razlikuje od klasičnih podjetij?
"Zadruga je oblika podjetja, v katero se člani združujejo prostovoljno in zato, da bodo skupaj močnejši, uspešnejši in konkurenčnejši," je v imenu Zadružne zveze Slovenije pojasnila vodja oddelka za promocijo in odnose z javnostmi Anita Jakuš.

Čeprav zadruge delujejo kot vsako drugo podjetje na trgu, je njihova temeljna značilnost, ki jih loči od kapitalskih družb, ta, pojasnjujejo v Zadružni zvezi Slovenije, da člani zadruge niso le vlagatelji kapitala, ampak so najprej člani lastniki zadruge, upravljavci zadruge in poslovni partnerji zadruge.

Kot je povedala Jadranka Vesel z Raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo "zadruge delujejo, ali je vsaj zaželeno, na podlagi sedmih zadružnih načel, ki v fokus postavljajo človeka, ne kapitala", kar počnejo klasična podjetja. "Medtem ko je klasičnemu podjetju bistven dobiček, prepogosto tudi za vsako ceno, je zadrugam dobiček le sredstvo za boljše življenje zadruge in zadružnikov," je povedala Veselova.

.

Zadružna načela, povzeta po Izjavi Mednarodne zadružne zveze (ICA):
  • Prostovoljno in odprto članstvo
  • Demokratično člansko upravljanje
  • Gospodarska udeležba članov
  • Avtonomija in neodvisnost
  • Izobraževanje, usposabljanje in obveščanje
  • Sodelovanje med zadrugami
  • Skrb za skupnost

.

Pomembna razlika je tudi v ciljih zadruge. Osnovni namen zadruge ni ustvarjanje dobička, temveč uresničevanje konkretnih potreb zadruge in njenih članov. Prednost delovanja v zadrugah je tudi skupni nastop na trgu, saj je posameznik šibek člen, zadruga pa močno poveča možnosti za uspeh na trgu. Vsak član ima en glas, kar pomeni, da imajo enakovredno možnost odločanja o delovanju zadruge. Zadruge se sicer pogosto odločijo, da presežek namenijo svojemu razvoju in izobraževanju članstva, so povedali v zvezi.

Veselova je poudarila, da pri nas zadruge pogosto razumejo nekoliko po svoje. "Naj razložim na primeru. Zadruga brez problema ustanovi podjetje, ki bo npr. predelovalo tisto, kar člani zadruge pridelajo. Ob tem ne razmišljajo o težavi drugače kot skozi kapitalsko logiko. Najpogosteje zadružniki pozabljajo na zadružna načela in posledica tega je, da mešamo gospodarske interesne skupnosti in zadruge," pojasnjuje Veselova in opozarja, da v Sloveniji ni tako malo primerov, ko so se v skladu s kapitalsko logiko podjetja, ki so jih zadruge ustanovile, odtujila vplivu zadružnikov ali zadruge.

Zadružništvo ponovno postaja vrednota
Čeprav se Slovenija lahko pohvali z zgodnjim razvojem zadružništva, so nas, razen na področju kmetijsko-gozdarskih zadrug, dohitele in prehitele mnoge evropske države. A na srečo se to le spreminja, v Zadružni zvezi Slovenije so namreč opazili, da zadružništvo v zadnjih letih znova postaja vrednota v družbi, k čemur je prispevala tudi zakonodaja.

V zadružni zvezi poudarjajo, da je veljavni zakon o zadrugah dober. Narejeni so bili pomembni koraki na področju dostopa do podpornega okolja za podjetništvo, pri javnih razpisih in celotnem sistemu države pomoči, država pa je v zadnjih letih zadrugam omogočila dostop do svetovalnih in garancijskih shem ter jih obravnava enakopravno z družbami, ki so ustanovljene po zakonu o gospodarskih družbah. A v zvezi si želijo še več spodbud, tako so že predlagali večjo promocijo zadružništva in spremembe davčne zakonodaje, ki bi pozitivno diskriminirala zadruge in z davčnimi olajšavami spodbujala ustanavljanje, poslovanje in razvoj zadrug. Ena od pobud gre tudi v smeri, da se v ustavo vnese klavzula o pomenu zadružništva in socialnega podjetništva.

V zvezi poudarjajo, da zadruge, ker niso usmerjene v dobiček, ampak delujejo v korist članstva, pogosto ne dosegajo stopenj donosnosti, ki so zahtevane v javnih razpisih, zato predlagajo, da bi se za vrednotenje uspešnosti dela neke zadruge uporabil drugačen pristop, ki se ne bi osredotočal zgolj na višino ustvarjenega dobička. Predlagajo vnovično ureditev zadružne revizije, ki je prilagojena posebnostim zadrug, med drugim prispeva tudi k hitrejšemu odkrivanju tveganj pri poslovanju zadruge.

Preveč usmerjeni k "produkciji" delovnih mest v klasičnih podjetjih
Zakon o zadrugah je dober, meni tudi Veselova, a ob tem poudarja, da "nimamo pa prav nobenih drugih zakonskih določil, ki bi spodbujali razvoj zadružništva, čeprav gre za ene redkih organizacij, ki ne gredo za dobičkom čez meje držav, celin". Ob tem je poudarila, da se zadruge še do nedavnega niso mogle prijavljati na javne razpise, kar še ni v celoti preseženo, saj se še vedno dogaja, da so zadruge izključene iz razpisov.

Veselova tudi poudarja, da so naše zaposlovalne politike usmerjene k "produkciji" delovnih mest v okvirih klasičnih podjetij ali celo na način samozaposlovanja v slogu samostojnih podjetnikov. "Medtem ko imajo nekatere države članice EU-ja že desetletja programe, ki spodbujajo ljudi, da se povezujejo zato, da si zagotovijo zaposlitve, pri nas še vedno spodbujamo nastajanje s. p.-jev, ki so najbolj tvegana oblika zaposlitve za posameznika."

Zadruge bolje prestanejo krize
Zadruge so ravno zaradi načina svojega delovanja, ki ni usmerjeno zgolj na dobiček, bolj odporne proti negativnim posledicam gospodarskih kriz. "Izkazalo se je, da so zadružni modeli v primerjavi z drugimi odzivnejši na nove potrebe in bolj spodbujajo ustvarjanje delovnih mest zaradi velike sposobnosti prilagajanja spremembam zadrug in ohranjanja njihovih gospodarskih dejavnosti, izpostavljeni tveganju, pri čemer še naprej sledijo svojemu poslanstvu," so vzroke, zakaj zadruge manj prizadenejo gospodarske krize, pojasnili v zadružni zvezi.

Odpornost zadrug proti negativnim posledicam gospodarskih kriz se je po podatkih organizacije COCEGA, ki združuje evropske kmete in evropske kmetijske zadruge, potrdila tudi ob zadnji krizi, podatki namreč pričajo o stalnem povečevanju prihodkov zadrug. Svoj promet so v zadnjih desetih letih gospodarski krizi navkljub več kot podvojile slovenske kmetijske in gozdarske zadruge, kot so navedli v zadružni zvezi danes povprečna zadruga ustvari več kot deset milijonov evrov prometa.

Podobne razloge za boljšo odpornost je naštela tudi Veselova, ki je poudarila, da zadruge, vsaj če sledijo zadružnim načelom, ne tvegajo tako kot kapitalska podjetja. In ne samo da zadruge krize bolje preživijo, ravno v času kriz tudi nastajajo. "Še pri nas so nastale ob zadnji krizi mnoge, po svetu pa nastajajo ob vsakem kriznem pojavu," pravi in dodaja, da so zadruge v nasprotju s klasičnimi podjetji prav zaradi načina delovanja izjemno dolgožive. To, da so zadruge odpornejše, torej "ni zgolj prepričanje, ampak preverljiva realnost", zaključi Veselova.

Sabina Janičijević
Prijavi napako
Komentarji
MZ
# 14.04.2017 ob 06:55
@Srečni Luka:
Zadruga ni slaba ideja, bolj problematično je naše pojmovanje skupne lastnine in pa neprivoščljivost drugim - vsak bi od skupne lastnine pobiral le koristi, dolžnosti in posledice pa prepustil vsem ostalim. Na tak način pa je potem res hitro tako, kot praviš.
gisky
# 14.04.2017 ob 07:46
Eh, joj smo Slovenci pametni. Velika Britanija ima preko zadružništva (kooperativ) 37 miljard funtov letno. V kooperative je vključenih 15 mio ljudi.

https://www.uk.coop/economy2015/uk-co-operative-economy-2015-report

Nekateri boste zdaj rekli, da so Britanci socialistični.
veza
# 14.04.2017 ob 07:57
Najprej bi morali pomest z Zadružno zvezo in Vriskom, drugače pa imamo take in drugačne zgodbe, slaba zgodba je KZ Vipava, ki je zapravila vse, dobra zgodba je KZ Tolmin, kjer vse deluje, tudi mlekarna Planika Kobarid, kjer so po sporu s Krašem začeli iz nič , torej, od primera, do primera!
ElTorro
# 14.04.2017 ob 08:42
Ne vem, zakaj bi naj imeli desničarji nekaj proti zadrugam.
Jaz kot desničar sem vesel vsake uspešne zgodbe, pa naj bo to delniška družba, zadruga ali samostojni podjetnik. Uspešna podjetja v kateri koli obliki koristijo nam vsem.

Vse dokler ne tišči svojih prstov zraven država.....oziroma, drugače rečeno, dokler imajo zadružniki svoj vložek v zadrugi, ne pa da s tujim kerlcom opletajo po koprivah.
zadružnik
# 14.04.2017 ob 08:56
Zadružništvo je dober sistem, če ima tudi dobro vodstvo. Lepo je napisano, da se zadruge drugod razvijajo v Sloveniji pa so obsojene na propad. Zadružno Zvezo (ZZS) že več kot 20 let »vodi« Peter Vrisk, ki so mu zadružna načela kaj malo mar, je slovensko zadružništvo pripeljal na rob propada. Vrisk je tudi predsednik Kapitalske zadruge, ki je večinski lastnik Deželne banke (DBS), katere predsednik nadzornega sveta je prav tako Vrisk. Kapitalska zadruga mora letos vrniti 10 milijonov eur kredita BKS banki iz naslova dokapitalizacij DBS. Ker jih nima Vrisk že pritiska na zadruge, da bodo zagotovile ta denar. Poskuša tudi pridobiti nove kredite in v zavarovanje ponuditi še tisto malega premoženja, ki je ostalo ZZS. Izčrpavanje DBS, ki iz svojega dobička namesto v zadružni sistem meče milijone v reševanje Semenarne, ki je v večinski lasti DBS (posredno v zadružni lasti) je tipični primer norosti, ko imajo zadruge v lasti podjetje, ki ga rešujejo istočasno pa jim je konkurenca na trgu, same pa se niso sposobne medsebojno povezat, da bi bile na trgu močnejše. Semenarna Ljubljana še dolguje 20 milijonov bankam upnicam, ki imajo vse njeno premoženje pod hipoteko, Kapitalska zadruga dolguje 10 milijonov BKS banki, ZZS ima dve poslovni hiši in Kmečki glas, ki je postalo Vriskovo trobilo, vse skupaj pa ni vredno več kot 10 milijonov. Vrisk je pred leti že zapravil lastništvo v Ljubljanskih mlekarnah in Celjskih mesninah. Pomembno pa je vedeti, da ima ZZS letno 1,5 milijonov eur prihodkov iz naslova najemnin svojih poslovnih prostorov, ki jih Vrisk zapravi za svojo politiko in vzdrževanje reda med odborniki ZZS. Zakaj bi kaj delali in se trudili, če jim denar kar pade v žep.
Slovenski kmetje naj se že enkrat zavedo, da dokler bo Vrisk njihov vodja bodo umirali na obroke ob vračanju megalomanskih kreditov. V zadnjih letih so propadle velike zadruge Ormož, Mozirje, Logatec, sedaj je v krizi Cerknica, Krka, da o prezadolženosti zadrug niti ne govorimo, Vrisk pa se hvali kako je vse v redu.
miro303
# 14.04.2017 ob 09:09
Zadružništvo se je začelo razvijat že v dobi praskupnosti. Tisti ta levi, ki pljuvate po desnih, da jim ni jasen pomen zadružništva, vam povem podatek, da imajo najbolj kapitalistične države na svetu, zadružno organizirano poslovanje najbolj razvito in imajo ga daleč več, kot kaka Kuba, Venezuela in S. Koreja. Prvotni namen tistega najbolj preprostega združevanja delovnih sredstev v skupno rabo je večja amortizacija teh delovnih sredstev. Danes pa ima en kmet v Sloveniji tri težke traktorja, njihova amortizacijska doba pa je 100 let ali več. Verjamem, da oni sami to dobro vedo, problem je v medsebojnem zaupanju in zaupanju do takih organizacijah kot je zadruga, na podlagi njihovih slabih izkušenj iz pol pretekle zgodovine. Zadruge na kmetijskem področju v rajnki Jugoslaviji se je dobesedno izjalovila korist za male člane oziroma za male kmete. Poslovodstvo zadrug se pri večanju zadružništva na nek način odtuji od uporabnikov-članov zadruge in zgubi stik z osnovnim poslanstvom take združbe. Namesto da bi služila v korist članom, postane sama sebi namen in plen raznih birokratov za lagodna delovna mesta v administraciji z solidno plačo.
nonparel
# 14.04.2017 ob 09:31
Zadruge so idealna priložnost za male kmete, teh je v Sloveniji največ, da lahko konkurirajo velikim kmetom, ki kot je znano, dobivajo ogromno subvencij, mali kmetje pa bolj malo ali nič.
Zdaj pa imamo situacijo, da male kmetije množično propadajo, ker se ne združujejo z drugimi malimi kmetijami, njihovo zemljo pa potem poceni pokupijo veliki kmetje.
Mali kmetje, stopite skupaj, delujte skupaj, le v tem je vaša bodočnost.
Mindmaster
# 14.04.2017 ob 08:05
Kot sem napovedal, mediji pripravljajo teren za nacionalizacijo Mercatorja. Forum 21 bo ustanovil kaksno civilno iniciativo za zadruzni odkup Mercatorja, tisti vladni sekretar iz Zaresa, "strokovnjak" za socialno podjetnistvo, bo pa zlobiral drzavno porostvo, kar pomeni, da boste davkoplacevalci prevzeli vso tveganje socialisticnega eksperimentiranja. Pisker bo zraven primaknil se kaksen podmladek SD-ja, saj njihovi bivsi studentski funkcionarji ze ves cas prek socialnih omrezij lobirajo k zadruznistvu, ki ga krije drzava, in so to hoteli ze s Tusem.
Jon Sneg
# 14.04.2017 ob 07:48
Problem v slovenskih zadrugah je relativno majhen članski delež zadružnikov. Le-ta se giblje v povprečju med 300 do 500 EUR, glede na zadružna pravila po posameznih zadrugah (ob tem da zadružnik jamči z 2 ali 3 kratnikom tega zneska- v Avstriji poznajo tudi 25x jamstvo zadružnikov). Zaradi tega se mi zdi, da v slovenskih zadrugah ne prihaja s strani kmetov- zadružnikov do pravega upravljanja, pač pa se na občnih zborih med sabo razpravljajo o banalnih zadevah. Npr. če bi bil članski delež v zadrugi 10.000 ali 20.000 EUR bi verjetno bila slika drugačna, saj bi zadružnik prekleto dosti dihal za ovratnik upravi zadruge, kako gospodari, hkrati pa bi poglobjeno sodeloval z zadrugo. Tako se dogaja, da ima zadružnik sklenjeno pogodbo z zadrugo, svoje pridelke in svojo nabavo pa vrši drugje.

Je pa tudi res, da so slovenske zadruge zelo zadolžene.
garmond
# 14.04.2017 ob 07:44
Domet slovenskega desničarja ne seže dlje od lastnega egoizma. Takšni so tudi zgornji komentarji.
KLIPAN
# 14.04.2017 ob 07:03
Desni seveda ne štekajo, da dobiček ni prioriteta, ampak da je prioriteta dostojno življenje.
pkorosec
# 14.04.2017 ob 10:06
@KLIPAN
Desni seveda ne štekajo, da dobiček ni prioriteta, ampak da je prioriteta dostojno življenje.

Jaz sem preprican, da je tebi prioriteta mesanje politicnega dreka glede levih in desnih.

Sam kot desnicar, idejo zadruge pozdravljam, ce seveda bazira na svobodni izbiri, da lahko vsak vanjo vstop in izstopi. Nasploh mislim, da je tovrstna ideja super, ker lahko ljudi ze vnaprej pripravi na to, da je treba nekaj prvo ustvarit, preden imas. Ce hoces jabolka, ne cakaj na drzavo, da ti da jabolko oz. socialni denar, da si jo gres kupit. Jabke rastejo na drevesih, le posaditi jo je treba. Marsikomu ni jasno kje in kako, in tukaj pozitivno nastopi lahko zadruga.

Ampak kje je problem? Problem je tam kot vedno in je tudi v clanku omenjeno.
A v zvezi si želijo še več spodbud, tako so že predlagali večjo promocijo zadružništva in spremembe davčne zakonodaje, ki bi pozitivno diskriminirala zadruge in z davčnimi olajšavami spodbujala ustanavljanje, poslovanje in razvoj zadrug. Ena od pobud gre tudi v smeri, da se v ustavo vnese klavzula o pomenu zadružništva in socialnega podjetništva.


hmmm, kaj pa je zdaj to? A nimamo baje itak ze sedaj premajhne davcne obremenjenosti? In zadruge, ki itak nimajo cilja v dobicku, ze sedaj verjetno ne presegajo davcnega praga. Torej zakaj sprememba? Tukaj pa naenkrat levica zacne razmisljat kot desnica :)
Ja marsikateri desnicar je bil nekoc levicar, dokler je zivel v milnem mehurcku in mu ni bilo treba delat za svoje prezivetje.
fah-q
# 14.04.2017 ob 09:59
@srečni luka
Zanimivo.... "V zadrugi je še krava crknila." pravi ljudska modrost.


pregovor pravi "v španoviji"....in za to ni kriva zadruga ampak naše (predvsem tvoje in tebi podobnih!) razmišljanje. kooperative med odraslimi, odgovornimi in modrimi ljudmi laufajo 100 na uro. otroci v peskovniku majo pa probleme z njimi, ja....ma ne zarad zadrug, zarad lastne nezrelosti, ega in neumnosti
kralj matjaž
# 14.04.2017 ob 09:58
Nič ni narobe z nobeno svobodno organizacijo družbe, dokler smo vsi obravnavani z istimi zakoni. Takoj ko pa je nekomu dovoljeno, da deluje po drugi zakonodaji, tebi pa ne, pa dobimo nepravično družbo.
domen_92
# 14.04.2017 ob 07:49
Zadruge so dobre prav zaradi dobička, ker si kmetje med sabo ne konkurirajo ampak nastopijo skupaj proti trgovcu in si tako lahko zagotovijo visjo ceno. Žal pa v marsikateri veji kmetijstva le te ne obstajajo, zaradi egoizma kmetovalcev, kjer vsak po svoje vleče in sami sebi delajo skodo.
fah-q
# 14.04.2017 ob 10:33
@pkorošec
hmmm, kaj pa je zdaj to? A nimamo baje itak ze sedaj premajhne davcne obremenjenosti? In zadruge, ki itak nimajo cilja v dobicku, ze sedaj verjetno ne presegajo davcnega praga. Torej zakaj sprememba? Tukaj pa naenkrat levica zacne razmisljat kot desnica :)
Ja marsikateri desnicar je bil nekoc levicar, dokler je zivel v milnem mehurcku in mu ni bilo treba delat za svoje prezivetje.


sp dobi nek začetni denar, zadruga ne-najbrž je v temu poanta. pa za delo v zadrugi moraš imet "šolanje" za sabo, ker drgač vsak neki po svoje bluzi-in zato propade zelo hitro. je pa ravno ta oblika "ekonmskega udejstvovanja" edina DEMOKRATIČNA in edina v kateri se zaposleni ne le ne more ampak tudi nima interesa delat škodo. in denar ne gre nikoli iz države, tudi delovna mesta so, za razliko raznih dd vedno v državi...kar pa je čisto ekonomsko dejansko interes države. zakaj bi država podpirala "podjetnike" ki potem preselijo proizvodnjo za večji profit na kitajsko? država naj podpira take, ki ji naj bi dolgoročno nosili prihodke, ne pa iskali davčne oaze. pa ni npoanta v temu, da so v zadrugi drugačni-interes je drugačen. lastnik ki je le vlagatelj ga zanima le profit-in na kitajskem ga bo mal več...lastnik, ki je tudi zaposlen in od tega živi pa ima interes bolje živet-tu in ne nekje v južni aziji....zato bi morale bit zadruge najbolj podprte oblike, so pa najmnanj. ne dobijo niti tega kar dobijo ostali...
fah-q
# 14.04.2017 ob 10:04
gospo jadranko sem pa nekoč srečal in je še en zadnjih tapravih idealistov v tem norem svetu
kralj matjaž
# 14.04.2017 ob 09:57
KLIPAN
Kako lahko imaš dostojno življenje brez dobička?
Če so stroški tvojega življenja višji od prihodkov in si vsak mesec v minusu in se moraš zadolžit, kako je to dostojno življenje. Mal čuden sp. si mi ti.
veza
# 14.04.2017 ob 13:31
ffffff
# 14.04.2017 ob 11:52

Zadruge so super stvar, samo problem so lumpje. Ker v teh stvareh je tako. Ko gre za partnerstva mora biti zaupanje 100%,

ja, je pa še nekaj drugega, red in disciplina, tudi Kosovarji so recimo organizirani zadružniško, samo tam je glava te zadruge - družine točno znana- najstarejši brat ali oče, in vsi se morajo držati njegove komande, sicer je konec, tam se nedisciplina konča samo na en način, ni treba, da ga tu napišem...
Enako je pri Italijanski mafiji, enako je pri Židih, ni pardona, mi se pa skregamo med brati za nekaj fičenkov, to nam dela probleme!
Joker
# 14.04.2017 ob 12:24
kralj Matjaž,

kot fizična oseba lahko zelo dostojno živiš tudi s pozitivno ničlo, torej porabiš toliko kot zaslužiš.
Dobiček potrebujejo samo tisti, ki nič ne delajo in še manj ustvarjajo, ampak samo prelagajo neke fiktivne številke, ki jim učeno rečejo kapital, iz enega kupčka na drugega.
genniuuss
# 14.04.2017 ob 08:15
Kolhoza in SOVKHOZ bili dve komponenti socialističnega sektorja v kmetijstvu, ki je bil razvit po zmagi oktobrske revolucije leta 1917 . leto, kot protiutež družinskih kmetijah. Gibanje zadrug v Sovjetski zvezi v dvajsetih letih še vedno navidezno spontano in prostovoljno, in oskazivao v treh glavnih oblikah: TOZ (kmečkih delovnih zadrug, kjer je zemlja in orodja ostala v lasti kmetov, vendar je bilo delo kolektiviziral, medtem ko se je prihodek dodeli v zvezi z lastništvom v zvezi z delom),
nikoli
# 14.04.2017 ob 07:20
Večina zadrug je kmetjskih in te so večinoma zapufane do vratu.
ffffff
# 14.04.2017 ob 11:52
Zadruge so super stvar, samo problem so lumpje. Ker v teh stvareh je tako. Ko gre za partnerstva mora biti zaupanje 100%, ženi lahko zaupamo 80%, pri teh stvareh pa more biti zaupanje višje in tukaj je problem. Na papirju pa vsekakor izvrstna stvar z mnogimi sinergijskimi učinki.
pkorosec
# 14.04.2017 ob 10:43
fah se strinjam, vendar pomisli na scenarij, kjer ima zadrugo zelo uspesno leto. Prvotni cilj ni bil dobicek, ampak je vseeno bilo dobro leto in so imeli ful dobicka. Kaj potem? Dobicek je obdavcljiv. Reinvesticija. Naslednje 3 leta spet dosti dobicka. Kako pa zacnejo potem razmisljati zadruzniki?

Glede SP-ja, ta ne dobi nobenega zacetnega denarja od drzave. Vsaj jaz ga nisem. Ne podpiram ideje o razlicnih oblikah samozaposlitve in razlicnih pravilih od raznih SP, DD, DOO, Zadrug, ... za vse naj veljajo enake davcne obveznosti. To je lepota flat rate davka. Poenostavljenost. Tako kot pa je sedaj, pa ce hoces res dobro poslovat kot nedrzavno podjetje, moras imeti zaposlene vrhunske pravnike in vrhunske racunovodje in tako ostane resursov za dejansko produkcijo zelo malo.
Space Voyager
# 14.04.2017 ob 08:47
Zadruge ali pa bomo na sužnjelastništvu.
Mindmaster
# 14.04.2017 ob 11:06
Zakaj bi drzava podpirala kogarkoli? Od kje je kot privzeta nastavljena ta dikcija, da drzava MORA nekaj dajati? Gre za povsem nesmiselno redistribucijo sredstev, ker drzava jemlje davkoplacevalcem, ki so hkrati koncni porabniki. Torej drzava igra vlogo prevzgojitelja, ker je zanjo davkoplacevalec ocitno prebutast, da bi znal zadovoljiti svoje potrebe.

Drzava naj ne daje ekonomskih subvencij nikomur. Drzava naj odpravi administrativna bremena na poti do gospodarske proizvodnje in pusti ljudem ustvarjati. Pa naj bo to kot sp, doo ali kot zadruga. Karkoli, samo da je vlozek zaseben in ne prisilno v imenu vseh.
genniuuss
# 14.04.2017 ob 07:53
All-union komunistične partije (boljševikov), leta 1929 in se odločili leta 1930 začela izvajati prisilne kolektivizacije v podeželskih kmetij, po katerem KOLKHOZ postala obvezna, pri čemer vidika nacionalnega gospodarstva, in za naslednja leta je bila običajna praksa mijenjnja stanje KOLKHOZ v sovhoz ali obratno. [1] [2] Razlika je praktično odpravljena ker Hruščëvljevo vodenje KPSS uvedena zajamčena plača in Kolhoznik. Kolhoznica sistem potnih listov ni bilo mogoče premakniti v mesto, in leta 1969 je bil za otroke, rojene v kolhoza mora ostati tam [3] [4] , je to navezanost na kopnem Kolhoznik delno nazaj v fevdalizem.
Srečni Luka
# 14.04.2017 ob 07:12
Dejansko je država že neka vrsta zadruge...
genniuuss
# 14.04.2017 ob 11:35
Ne samo da zadruge bolje preživijo krize, ampak med krizami tudi nastajajo

pa krize tudi ustvarjajo, ker so sistemi v katerih delujejo,
obsojeni na propad, ne gre to da eden, dva delata,
deset jih pa od tega živi.
RJSlo
# 14.04.2017 ob 09:12
Slovenija je ena najstarejših zadružnih držav na svetu, letos namreč praznujemo že 145-obletnico zadružništva.
---------------------------------------
No ja. In približno takrat je RKC podpirala geslo "Pravično plačilo za pošteno delo." Pa so ga hitro umaknili.

Primerjati zadruge v Sloveniji in po svetu je malo čudno, razen za države, ki so prestale socializem " s človeškim obrazom", pa vseeno kaj to je. Star slovenski pregovor pa pravi :" V španoviji še pes crkne."
Srečni Luka
# 14.04.2017 ob 06:48
Zanimivo.... "V zadrugi je še krava crknila." pravi ljudska modrost.
M 48
# 14.04.2017 ob 07:18
Solvenski socijalizem ne kubik.
Kazalo