Zakaj je ustavno sodišče na Hrvaškem sledilo predhodnim odločitvam drugih sodišč? Najprej naj pojasnimo, da gre za tožbo, ki jo je NLB na drugi stopnji izgubil leta 2015 in se nato pritožil na ustavno sodišče. Gre za znesek 250 evrov, ki ga NLB ni plačal in ga je Hrvaška zarubila. Hrvaško ustavno sodišče je na devetih straneh pojasnilo, da NLB-ju niso bile kršene ustavne pravice. Prvo- in drugostopenjsko sodišče pa sta odločila skladno z zakonodajo.

Memorandum z Mokric, ki bi moral začasno ustaviti vse postopke sojenja v primeru hrvaških varčevalnih vlog, pa da nikoli ni bil implementiran v hrvaško zakonodajo. Ustavno sodišče se je tako oprlo na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v zadevi Ališič in drugi, ki je dosodilo v korist bosanskemu varčevalcu. Ustavno sodišče je tako pritrdilo, da je NLB pravni naslednik Ljubljanske banke.

Kaj bodo storili v NLB-ju? Po naših informacijah bodo v NLB-ju bitko nadaljevali na Evropskem sodišču za človekove pravice, kjer pričakujejo pošteno, nepolitično sojenje. Bo pa to sojenje zelo drago, naši viri ocenjujejo stroške v znesku nekaj milijonov evrov. Tudi ta sodba je sporočilo slovenski politiki, da NLB nujno potrebuje zaščito države, in to čim prej.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je sicer v četrtek na vladi dobila soglasje, da pošlje odgovor Evropski komisiji (EK) glede privatizacije NLB-ja. Odgovor ni javen, je pa to zadnji poskus prepričevanja EK-ja o odloku prodaje Nove Ljubljanske banke.