V javnost je pricurljalo zaupno poročilo Banke Slovenije o slabih kreditih v slovenskih bankah. Foto: MMC RTV SLO
V javnost je pricurljalo zaupno poročilo Banke Slovenije o slabih kreditih v slovenskih bankah. Foto: MMC RTV SLO

V javnost so namreč pricurljali podatki iz zaupnega poročila Banke Slovenije, ki razkriva podatke o slabih posjilih v slovenskih bankah, sta poročala Svet na Kanalu A in POP TV.

Novi Ljubljanski banki največ dolguje SCT, in sicer 187 milijonov evrov, ki so zavarovani z 39 milijoni evrov premoženja. Zvon 1 Holding NLB-ju dolguje 115 milijonov evrov, vsota vseh zavarovanj pa znaša 35 milijonov evrov. Primorje dolguje 100 milijonov evrov, ki jih ima zavarovanih z 52 milijoni evrov, je poročal POP TV.

Deseterico tistih, ki imajo v NLB-ju največ neplačanih dolgov, končujejo GPG Inženiring, Grep, Sava, Montavar Metalna nova, Energoplan in Vegrad. To je zgolj 10 tistih, ki že tri mesece zamujajo s poplačilom posojil. Več kot polovica teh družb je v stečaju.

Zgolj 50 podjetij NLB-ju že 90 dni ni plačalo več kot dve milijardi evrov posojenega denarja.

V NKBM-ju slabih posojil za 612 milijonov evrov
Na Kanalu A so razkrili tudi podatke o slabih posojilih v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM). Ti skupaj obsegajo slabih 612 milijonov evrov, največ pa jih tudi v tem primeru odpade na Primorje (49,2 milijona evrov). Podjetje MTB ima za 36,7 milijona evrov slabih posojil, Alpos za 29 milijonov, CPM pa za 28,8 milijona evrov.

Od prve deseterice, v katero sodijo še Mip, Stavbar, Savski breg, Konstruktor in Zvon ena holding, le dve podjetji nista v stečaju. Skupaj 50 največjih neplačnikov NKBM-ju dolguje skoraj pol milijarde evrov.

Slaba posojila naj bi preiskovala posebna preiskovalna komisija
POP TV je obenem poročal, da naj bi slaba posojila neuradno preiskovala posebna preiskovalna komisija, ki jo ustanavljata policija in tožilstvo. Neuradno naj bi jo vodil tožilec Jože Kozina, ki je bil tožilec že v primeru v zadevi Merkur.

Notranji minister Vinko Gorenak, ki je gostoval v oddaji Svet, sicer poročila ni želel komentirati, je pa poudaril, da ljudje v času zategovanja pasu pričakujejo, da kriminalistična policija in tožilstvo primere gospodarsko-finančnega kriminala pripeljeta pred sodišče. Primeri so si sicer različni, je dejal Gorenak, a dodal, da so nekateri precej eksaktni. V teh primerih bo pristojne organe "treba zelo kmalu povprašati po rezultatih", je še dejal.