Vaša ocena: 
Ocena 3,5 od 48 glasov
Ocenite to novico!
| Kje varčevati in kje narediti reze, je zelo zahtevno politično vprašanje, s katerim se bo morala soočiti vlada in, kot vidim, se s tem v določeni meri že sooča. Druga težava pa je, na katerih področjih naj določen nivo izdatkov ostane in kje naj se prioritete izostrijo. |
| Že večkrat je bilo povedano, da če se bo vlada odločila za poroštvo Tešu 6, potem bo odobreno tudi posojilo Evropske investicijske banke. |
| Takrat smo se pogajali zelo dolgo in ko smo dosegli kompromis, smo bili še zmeraj vsi nesrečni. A če danes pogledam nazaj, vidim, da smo naredili veliko delo in da je bila to ena redkih strukturnih reform, ki je bila sploh izpeljana. | ||
| Anton Rop o pokojninski reformi, ki so jo sprejeli leta 2000 in velja še zdaj. | ||
Padanje bonitete draži posojila Sloveniji. Do zdaj je država sredstva EIB-ja po besedah Antona Ropa manj izkoristila, zato bi se kmalu rad sestal z novim finančnim ministrom.
Anton Rop je bil dolga leta navzoč v slovenski politiki kot minister za delo, pa minister za finance, po odhodu Janeza Drnovška na mesto predsednika države je prevzel vodenje vlade, nekaj let je predsedoval LDS-u, po razkolu v stranki pa prestopil v SD. Poleti 2010 je bil imenovan na mesto podpredsednika Evropske investicijske banke, ki spodbuja gospodarske in socialne projekte v EU-ju, pa tudi v drugih državah. Lani so podprli 450 projektov v 78 državah in odobrili 54 milijard evrov posojil znotraj Unije in sedem milijard zunaj njenih meja.
V Sloveniji sodelujejo z nekaterimi večjimi podjetji, bankami in tudi z državo, a Rop meni, da bi se prav tukaj dalo sodelovati še bolje. Sploh zdaj, ko bo pridobivanje sredstev za slovenski proračun na tujih trgih vedno dražje. Možnosti cenejših posojil bi zato rad v kratkem predstavil ministru Janezu Šušteršiču in s tem novi vladi, od katere si želi predvsem čim hitrejših ukrepov.
Razmere v Evropski uniji so zaostrene, čaka se na smer reševanja grških težav, gospodarske napovedi evroobmočja niso spodbudne. Bo evro obstal, kam plove Unija?
Evropska unija in njeno gospodarstvo bistveno ne odstopata od svetovnih gibanj. Res je, da so predvsem znotraj EU-ja, zlasti pa znotraj evroobmočja, relativno velike razlike. Nekatere države so dosegle skromno gospodarsko rast in so do neke mere izšle iz krize, po drugi strani pa so nekatere ostale zadaj in se otepajo z zelo hudo krizo. Naloga Evropske unije po moji oceni je, da skupaj s temi državami najde pot iz situacije in jim omogočiti normalno gospodarsko rast. Menim, da je težave vsaj za zdaj mogoče rešiti. Sem zmeren optimist.
Evropska komisija vse glasneje opozarja tudi Slovenijo, da naši odzivi na krizo niso dovolj pogumni. Zdaj se je spremenila oblast. Večkrat ste povedali, da je za Slovenijo pomembno, da dobi kredibilno vlado, ki bo imela zaupanje državljanov in bo lahko speljala reforme. Imamo tako vlado?
Slovenija ima vlado, ki ima vse kompetence, vse pristojnosti in ima koalicijo, ki lahko odloča. Verjamem in upam, da bo delovala hitro in učinkovito. Ima jasen program, ki ga želi izvajati. V dobro Slovenije želim, da bi ga čim bolj učinkovito izvedla.
Novi premier Janez Janša poudarja, da bo treba varčevati, saj morajo prihraniti 800 milijonov evrov. Pri čem pa po vašem mnenju ne bi smeli varčevati?
Nobenega dvoma ni, da je v slovenskih javnih financah treba izvesti racionalizacijo. Da je treba varčevati, se vsi strinjamo. Kje varčevati in kje narediti reze, je zelo zahtevno politično vprašanje, s katerim se bo morala soočiti vlada in, kot vidim, se s tem v določeni meri že sooča. Druga težava pa je, na katerih področjih naj določen nivo izdatkov ostane in kje naj se prioritete izostrijo. Ob ostrem varčevalnem programu hkrati spodbuditi investicije, ki so ključna težava Slovenije.
Katere so tiste investicije, kjer bi morali najprej vlagati?
Tukaj Slovenija ne odstopa bistveno od EU-ja in znotraj Unije obstaja nekaj teh prioritet. Prva, ki na krajši rok da dobre rezultate, je na področju malih in srednjih podjetij. Treba je vzpostaviti finančni sistem, ki bo ta podjetja ustrezno podpiral, saj se znotraj malih in srednjih podjetij ustvari 80 odstotkov vseh novih delovnih mest. To je relativno zahteven projekt, ki je povezan z bankami - NLB-jem in ustrezno podporo SID-a. Ob bok temu gredo tudi morebitni ukrepi, ki se vežejo na davke in prispevke. Drugo veliko področje so infrastrukturne investicije, kjer je ključna naloga, kako v času finančnih omejitev najti tiste najboljše investicije, ki se lahko večinoma same financirajo in se ne zajedajo v javna sredstva. Projekti, ki dobijo državna poroštva, morajo biti res dobro izbrani, tveganja morajo biti najmanjša, ustrezno rešeno mora biti tudi varovanje okolja.
Imate v mislih konkretne infrastrukturne projekte?
Sam jih vidim. Gre pa predvsem za to, da se morajo v hitrem času identificirati in jih potem učinkovito menedžersko izvesti. Če bodo to storili, potem verjamem, da se bodo zanje našla tudi sredstva zunaj javnih financ, kar bi lahko bila zelo pomembna spodbuda ne le slovenskemu gradbeništvu, temveč tudi zaposlovanju in gospodarski rasti.
So to elektrarne na spodnji Savi, na Dravi?
O tem se govori, a ni dovolj, da se le govori.
Kje je tukaj Teš 6? Nova vlada se še ni odločila, ali bo dala poroštvo za nadaljevanje gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Če bi bila to vaša odločitev, kako bi odločili?
Ni na meni, da o tem odločam, to je izključna odločitev slovenske vlade. Že večkrat je bilo povedano, da če se bo vlada odločila za poroštvo projektu, potem bo odobreno tudi posojilo Evropske investicijske banke.
Kako pa odgovarjate na kritike, da evropska banka, ki sicer pretežno investira v t. i. zelene projekte, financira izgradnjo dodatnega bloka termoelektrarne, zaradi izpustov pa bo nato EU pobiral od Slovenije kazni?
Ta projekt je bil ocenjen pred leti znotraj Evropske investicijske banke in po kriterijih, ki jih banka ima. EIB ima zelo restriktiven pristop in večina naših investicij je v obnovljive vire, torej hidroelektrarne, solarne in vetrne elektrarne. Sam se s tem projektom nisem ukvarjal. Pravila EIB-ja so takšna, da so izjemoma podprli takšne naložbe, kadar se je z njimi zagotovilo za 20 odstotkov manjše emisije CO2, kadar se je povečala energetska učinkovitost in ko se je sledilo kriteriju varnega in stabilnega zagotavljanja električne energije. Domnevam, da je bila v tem primeru narejena analiza in da so bili ti kriteriji izpolnjeni. EIB zdaj sodeluje v diskusiji o energetski politiki EU-ja, ko bo treba najti ravnotežje med izrabo obnovljivih virov energije, zmanjšanju emisij in na drugi strani med zagotavljanjem stabilnih in vzdržnih virov energije. To je težava zlasti v članicah EU-ja, ki nimajo zadostnih potencialov za obnovljive vire energije. To so številne države v vzhodni Evropi, ki imajo stare kapacitete in so pred hudo dilemo, ali jih modernizirati ali zapreti in kakšne alternativne vire energije uporabiti. Vprašanje je namreč, ali lahko le z obnovljivimi viri in zemeljskimi plini zagotovijo zadosten vir energije za normalen gospodarski razvoj. To sicer nima nobene neposredne povezave s Tešem, saj je bila ta odločitev sprejeta leta 2005. Ne želim komentirati, ali je bila odločitev pravilna.
Bi bila danes odločitev EIB-ja, da pristopi k izgradnji Teša 6, drugačna?
Tega ne morem komentirati.
Pri katerih projektih oziroma s katerimi slovenskimi družbami pa sicer še sodeluje Evropska investicijska banka?
EIB sodeluje s Slovensko investicijsko banko, prek katere zagotavljamo pomembna sredstva za komercialne banke, za investiranje v mala in srednja podjetja in za financiranje lokalne infrastrukture. Neposredno je EIB precej sodeloval z NLB-jem, razgovore imamo tudi z drugimi bankami. Zagotavljamo jim cenejše vire financiranja. Sodelujemo tudi z Geoplinom, Darsom, Luko Koper, Elesom. Potem pa sodelujemo tudi z državo. Ponudili smo sodelovanje v času poplav, mogoče je sofinanciranje strukturnih skladov, kar so koristile številne druge države. To so cenejši viri financiranja od tistih, ki so za državo dostopni na trgu.
Se je Slovenija odzivala na te ponudbe? Pogosto omenjate predvsem Poljsko kot državo, ki veliko koristi financiranja EIB-ja.
Slovenija je to izkoristila v manjši meri. Res pa je, da je do nedavnega imela naša država ugodnejše pogoje za pridobivanje sredstev na trgu, zdaj pa so se po zadnjih spremembah bonitetnih ocen cene financiranja proračuna bistveno povečale. Menim, da so v tem času sredstva EIB-ja postala še bolj ugodna.
Se boste sešli z novo vlado?
Seveda. Računam, da se bova v kratkem srečala z ministrom za finance.
Napovedi slovenske gospodarske rasti so vse nižje. Bonitetne ocene nam padajo. S katerimi takojšnjimi ukrepi bi pomirili komisijo, agencije, tuje finančne trge?
Ukrepi, ki se pripravljajo, gredo v pravo smer. Varčevanje, racionalizacija, zmanjševanje deficita so zelo pomembni za sliko države in bonitetno oceno. Če bo tukaj vlada uspešna, bo to korak v pravo smer.
Še vedno velja pokojninska reforma, ki ste jo izpogajali vi, takrat še kot minister za delo. Kaj je bilo najtežje pri teh pogajanjih?
Vse je bilo težko. Ko smo sprejeli to pokojninsko reformo, sem na tiskovni konferenci takoj poudaril, da bo treba delati novo. Ta reforma je bila kompromis in več tedaj ni bilo mogoče storiti. Kako daleč bo Slovenija morala iti, če se ne bodo bistveno izboljšale ekonomske razmere, smo nakazali v t. i. beli knjigi in mogoče bi si jo lahko kdo ogledal tudi zdaj. Takrat smo se pogajali zelo dolgo in ko smo dosegli kompromis, smo bili še zmeraj vsi nesrečni. A če danes pogledam nazaj, vidim, da smo naredili veliko delo in da je bila to ena redkih strukturnih reform, ki je bila sploh izpeljana. Verjetno bi se dalo kaj naučiti iz tistih časov, še posebej vztrajnosti v pogajanjih.
Pogajanja čakajo tudi Novo Ljubljansko banko, ki ima veliko izgubo. Potrebna bo dokapitalizacija. Kje bi lahko dobili denar? Bi po vašem mnenju država morala znova pomagati banki?
To je zelo težko vprašanje. Treba pa je vedeti, da je trenutno ogromno bank pod pritiskom dokapitalizacije. Nekaterim evropskim bankam je to že uspelo, dodaten kapital so dobile na trgu, aktivirali so pravne in fizične osebe, da bi dobili dodatna sredstva, ter ustrezno prestrukturirali svoje naložbe. Ena izmed teh velikih bank je imela dokapitalizacijo v vrednosti 1,8 milijarde evrov in posebej sem si pogledal, kaj so storili. Šli so skozi temeljito prestrukturiranje banke in naložb zunaj domače države, omejili so poslovanje in ga podražili v drugih državah. Ukrepi so poznani, banke so jih že sprejele, lahko si jih tisti, ki odločajo o NLB-ju, ogledajo. A zagotavljam, da nobeden izmed teh ukrepov ni enostaven, pri vsakem je treba plačati določeno ceno. Nisem pa opazil skoraj nobene preproste rešitve kot na primer, da bi vsa sredstva za dokapitalizacijo dala država. Prepričan sem, da tudi v Sloveniji to ne more biti tako.
TEŠ 6 je NACIONALNA KATASTROFA, največji nateg Slovencev po 2WW: http://www.rtvslo.si/blog/vojko-kogej/nacionalna-katastrofa-tes-6/68866
- socialni pomoči
- zagotavljanju pokojnin
- zimske olimpijske igre
- povečanje zaposlenih v davčni upravi za učinkovito izterjavo
- uvedba visokega davka na nepremičnine, če ima občan v lasti nepremičnino,
ki presega 25 kvadratni metrov ( stanovanje, njiva, gozd)
-Ne.
In spremeni naziv iz Kozmopolit v Janšivrit.
Se opravičujem, a nisem razumel, kaj si mi hotel povedati.
Drugač pa lahko je Ropu bit pameten, dela nič, plačo ima pa zeloo zajetno plačuje ga pa EU
Sama BAnda
Onim ki so vam kampanjo financirali, kaj ta megla tu?
ljudje bodo pa govorili: 40 let sem imel prihranke v NLB, a pod Janšo je vse propadlo...
Tako kot ljudje govorijo, da je Pahor uničil naše gospodarstvo ane?
Prijavi neprimerno vsebino Janša ne rabi rdeče sodrge.
Potem pa naj jo vrže iz svoje stranke. V SDS je več lastnikov rdeče knjižice kot v SD including JJ.
Kar se pa arbitražnega sporazuma tiče, vzemi puško v roke pa na juriš in stik bo garantirano tu.
Ropovo vlado je leta 2004 nasledila prva Janševa. Zdaj je znova na čelu ministrske ekipe Janez Janša in Rop v "dobro Slovenije" želi, da bi čim bolj učinkovito izvajal vladni program.
Zakaj k*rac, je dobro Slovenije v narekovajih?!
Za NLB ga bo najbrž le pod pogojem, da spet nastavi svoje Pozitivce ala Kramar v nadzorni svet in potem se nam zgodijo tajkuni in dokončen propad NLBja...ljudje bodo pa govorili:"40 let sem imel prihranke v NLB, a pod Janšo je vse propadlo..."
kozmopolit
borbo,ti si navadna pohcanija
kot sem že zapisal:
Kozmopolit po pojmu naj bi bil nekakšen svetovljan. Tvoj komementar oziroma tvoje misli so pa za eno vaško gostilniško debato.
Sedaj pa dodajam, da imajo tudi pijančki v vaški oštariji bolj svetovljanske komentarje. Ti si primerek antikozmopolita.
Moji pa prejšnja vlada niso bili in to zato, ker so bili njihovi ukrepi vsi desno usmrajeni. Moje prepričanje je levo usmerjeno (v smislu zaščite malega človeka in vsaj nekaj sociale).
Kar se pa Patrije tiče, ne veseli se prehitro in ne bom pogreval zakaj.
Očitno so zaspali in pohiteli s kosilom.
Pljuvalcem po vsem, kar ni "janševo"; tudi že dolgo rajnka ZKJ je dajala prednost lojalnosti pred znanjem, čeprav velik antikomunist po besedah g. Ivan Oman se je osebno poslužil tega komunističnega gesla v zvezi z DEMOSOM-ni važno kaj zna, važno je, da je naš. Usodo KZJ in DEMOS-a v rokah "naših" brez znanja poznamo. In zato zrem v prihodnost s vsaj malce optimizma v srcu.
Saj ima vendarle tisto čarobno palico, ki bo prinesla denar ... Ne vem zakaj zdaj kar naenkrat panika, da to ne bo šlo? Tudi varčevali bomo in to še kako... tiste dodatne milijarde bodo od nekje že prišle...
To takega,da bodo spremembe na bolje,najbrž se motite.
daj predlagaj boljšo vlado od sedanje! Da vidim katere kekce boš ti predlagal? Saj leva opcija, morda nekaj v SD, nima človeka, ki bi mu lahko zaupal vodenje vaškega odbora. Umiri se malo in bodi predvsem realen, če si že nesramen.
-Vlada na seji tudi kadrovala: sedem novih državnih sekretarjev
-MNZ že ustanavlja enoto, ki bo bdela nad tožilstvom
-Dogovor dosežen: gospodarska diplomacija ostaja Karlu Erjavcu
-Gorenak: Na srečanju s Fišerjem je bila v zraku neke vrste napetost
Očitno ne bereš pravih medijev.
Šerifa, ki je oster zagovornik zakona in reda in dobro znan predlagatelj priseljenske reforme in tudi eden glasnejših kritikov strpne migracijske politike Babeu, je na novinarski konferenci priznal, da je homoseksualec in da je imel razmerje z moškim.
Pri nas pa tega ni. Še takrat, ko se dokaže laž, je laž tisočkrat ponovljena. Vse, za dobro Resnice in Desnice.
"Kolko vidim po prvih potezah, misli nova vlada resno. Vseh projektov se je lotila resno. "
Očitno ne spremljam dovolj pozorno medijev. Katerih projektov se je lotila? Hvala.
Ker so velike R...
# 19.02.2012 ob 10:44
Prijavi neprimerno vsebino
Predlog g. Ropa je lahko celo iskren, vseeno se ob tem postavlja vprašanje, zakaj pa ni svetoval vladi (njegove) leve poltične opcije , da ne bi pustila tako velike luknje v proračunu??!!??
Meni se zdijo parole desnice, da moramo sedaj držati tudi celo iskrene, ampak zakaj so pa cel prejšni mandat rušili vse potrebne reforme?
Je pa dejstvo da se bo morala slovenija odlociti v katero smer se bomo razvijali, kaj bo nasa prioriteta. Morda nekaterim to dejsvo ni vsec vendar drzava deluje kot podjetje in potrebno jo je prestrukturirati tako kot marsikatero podjetje. Zal bojo potrebni rezi v javni upravi, in to temeljiti! Vsaj 30% manj ljudi v drzavnem aparatu, zakonodajo pa bi mogli modernizerat ter omogociti boljse pogoje za novonastala podjetja, saj tukaj denar odgrizne drzava z visokimi prispevki in dajatvami, namesto da podjetju ostane za investicije v razvoj. Slovenijo je povozil cas!
V skladu z razmišljanjem Kejkaa: Ti kekci se stanju, ki je in prihaja res ne znajo zoperstavit za boljšo Slovenijo. Janez Janša za dosmrtnega Guvernatorja!
Ni, ker njegove pomoči Pahor in ostali niso hoteli ali dojeli. Vem za 2 ali 3 primere, ko so se Ropove ponudbe "pomoći" popjavile v medijih.
Šušteršiču je bolj za finančne rezultate države (njegova je odhodkovna stran), kot za politične točke in všečnost SDS in posebej Janši.
Tale pokvarjeni Rop govori prefinjeno
Kozmopolit po pojmu naj bi bil nekakšen svetovljan. Tvoj komementar oziroma tvoje misli so pa za eno vaško gostilniško debato.
Dajte dojeti, da je volitev konec in da je Zoki zgodovina. Prej dojamete, prej greste naprej.
V Sloveniji je na žalost tako tudi pri drugih stvareh. Nihče se ne ukvarja z vsebino in argumenti, pomembno je zgolj, da se na osnovi predsodkov in načel gremo vojno med našimi in vašimi.
If you can't explain it simply, you
don't understand it well enough.
V Avstriji, Nemčiji imajo selekcijo komu kdaj plačati. Poznam podjetnika, ki je za pomembno nemško firmo delal posebne vijake. Plačilni rok so mu vsilili 90 dni, ko je ostajal brez plačila tudi po 120 dneh je prekinil.
Tujci, ki so lastniki naših podjetij se hitro prilagodijo naši nedisciplini in plačajo po poteku roka in intervenciji.....
Ne nazadnje večina zaposlenih v različnih državah ne ve kakšna je dejansko finančna nedisciplina.
Preberite intervju, povedal je tako kot je, vi pa v jok. Kot pa je bilo že povedano, iz dreka bom splavali le, če bomo plavali SKUPAJ, VSI, ne levi zase, desni zase, sredinski zase....
Popravek misli:
iz dreka bom splavali le, če bomo plavali SKUPAJ, VSI, ne levi zase, desni zase, sredinski zase, temveč vsi skupaj za Slovenijo.
Naj uganem, najprej ste odprli novico, videli njegov ksiht in šli takoj lajat na komentarje in razvijat svoje milijonkrat prežvečene anti parole. Še malega iz Murgel potegnite ven no. Res ste kratke pameti.
Preberite intervju, povedal je tako kot je, vi pa v jok. Kot pa je bilo že povedano, iz dreka bom splavali le, če bomo plavali SKUPAJ, VSI, ne levi zase, desni zase, sredinski zase....
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
++++++++++++++++++++++++++++++++++
- Projekt Za neodvisno in avtonomno tožilstvo.
- Projekt Patrija+.
- Projekt Odplačajmo Zvon, Vatikan in grehe.
- Projekt Energetske zadostnosti za člane SDS z veljavno člansko izkaznico.
Valjam se od smeha...ne vem od kje vam na nedeljo zjutraj takšne ideje...
Lepo je, da ste nekateri že na začetku mandata zelo dobro obveščeni, kam bo šel denar! Ne vem, ne vem...
Moralo bi pisati bolj konkretno:
Novi projekti, katerim bo vlada, ki ima težko nalogo ob varčevanju, dala denar:
- Projekt Združeni pod eno streho, pod enim ministrom, pod eno vlado.
- Projekt Za neodvisno in avtonomno tožilstvo.
- Projekt Patrija+.
- Projekt Odplačajmo Zvon, Vatikan in grehe.
- Projekt Energetske zadostnosti za člane SDS z veljavno člansko izkaznico.
To res opazimo predvsem pri kadrovskem števcu. Morda se ne vrti več naprej, ker se je pokvaril!?
Pleši medo, pleši medo,
medved Gorenjavček,
pleši medo, pleši medo,
medo moj plesalček.