Med petmilijardno sanacijo so davkoplačevalci poplačali številne propadle menedžerske prevzeme in špekulativne posle bank pri nakupih zemljišč od Balkana do Ukrajine. A primer kreditiranja člana srbske kriminalne združbe Predraga Rankovića jemlje dih.
Ko je podjetju Invej, ki ga je Ranković lastniško obvladoval, pred desetimi leti skupina NLB začela odobravati zajetna posojila, je bilo daleč naokrog znano, da je v postopku zaradi davčne utaje in da je bil predtem, po umoru srbskega premierja Zorana Đinđića, celo v priporu. A to banke ni motilo.
Po 10-ih letih od izbruha finančne krize in v petem letu po sanaciji bank imamo v Sloveniji le eno pravnomočno sodbo zoper nekdanje vodilne bankirje, to sta Borut Pesjak in Dušan Valenčič iz nekdanje uprave Factor banke. Primeri, ki jih je raziskala Podatkovno-preiskovalna skupina EkstraVisor, so še daleč od epiloga na sodišču, nekaterih se organi pregona niti niso lotili. Zakaj je tako, bodo v pogovoru v studiu, ki bo sledil predvajanju 2. dela oddaje o bančni luknji, pojasnili naslednji gostje: David Antolovič, pomočnik direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, Jože Kozina, vrhovni državni tožilec, Marjan Pogačnik, predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Anže Logar, predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v bankah, in Goran Klemenčič, minister za pravosodje. Oddaja podatkovno-preiskovalne skupine EkstraVisor bo na sporedu v četrtek ob 20.05 na 1. programu Televizije Slovenije, takoj po koncu sledi pogovor v studiu.
Srbski novinar Blica Vuk Cvijić razpolaga z uradnim dokumentom policije, t. i. belo knjigo. "Ranković je v njej naveden kot pomemben član zemunsko-surčinskega klana. Njegovo ime je bilo povezano predvsem s tihotapljenjem blaga, cigaret," pojasnjuje Cvijić.
Nova Ljubljanska banka, in sicer njeni družbi InterFinanz Zürich in LHB Frankfurt, pa je bolj kot vse srbske banke skupaj financirala podjetje Invej, za katerim stoji Ranković, in številna znana srbska podjetja, ki jih je Invej lastniško obvladoval. Leta 2012 so posojila prenehali odplačevati, leta 2014 je dolg do skupine NLB znašal več kot 80 milijonov evrov.
"Dobili so priložnost, da vstopijo v zakonite posle. Nekateri so to tudi storili, vsaj deloma, po demokratičnih spremembah. Ranković je očitno eden izmed njih," je dodal Cvijić.
Eno večjih posojil - 30 milijonov evrov - s končnim ciljem prevzema Luke Dunav in nepremičnin v središču Beograda, je bilo Inveju podeljeno v času, ko je NLB InterFinanz vodil Gorazd Jančar, matico NLB pa Marjan Kramar, Matej Narat, Miran Vičič in Alojz Jamnik. Prav to posojilo so preiskovali tudi slovenski kriminalisti, a sumov kaznivih dejanj niso našli.
Invej je dolgove do NLB-ja nato prodal srbskemu podjetju BSC. Koliko se je na koncu, leta 2015, poplačala banka, na NLB-ju ne odgovarjajo, priznavajo pa popust na dolgove. Po neuradnih informacijah so večino dolga, tam okrog 50 milijonov evrov, poravnali davkoplačevalci.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje