Časa za usklajevanje je do jeseni. Na vladni strani bo postopek vodil finančni minister Janez Šušteršič. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Časa za usklajevanje je do jeseni. Na vladni strani bo postopek vodil finančni minister Janez Šušteršič. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Kapitalska družba Slovenije
Sindikati so najbolj zaskrbljeni zaradi sredstev za pokojnine, zbranih v Kadu. Foto: BoBo
Slovenska odškodninska družba
Novi holding bo nastal tako, da se bo vanj najprej preoblikoval Sod, k njemu pa se bodo postopoma pripojile preostale državne naložbe. Foto: BoBo
Aukn
Poslavlja se Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Foto: BoBo

Poleg pripomb OECD-ja po trditvah ministrstva čistopis vsebuje tudi pripombe socialnih partnerjev, ki so nastali in bili sprejeti na odboru za finance. Obravnavala ga bo delovna skupina, ki naj bi usklajen predlog pripravila do 25. avgusta.

Objavljeni čistopis ni končna različica predloga, temveč samo čistopis, ki ga bo obravnavala delovna skupina za upravljanje državnega premoženja, pravi ministrstvo.

Predlog zakona o državnem holdingu v celoti.


Zakon v DZ predvidoma septembra
Vlada predloga zakona uradno ne bo več predlagala, ampak se bo ta uskladil prek dogovorov med strankami z amandmaji matičnega delovnega telesa. Besedilo zakona bo po uskladitvi v delovni skupini usklajevano tudi z Ekonomsko-socialnim svetom (ESS) in drugimi udeleženci, zakon pa bi lahko DZ obravnaval septembra, dodaja ministrstvo.
Kaj torej piše v predlogu?

Osnova bo Sod, AUKN bo ukinjen
Predlog določa, da holding nastane s preoblikovanjem Slovenske odškodninske družbe (Sod), in sicer v treh mesecih od uveljavitve zakona. Z uveljavitvijo zakona bi bila ukinjena Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), njene pravice in obveznosti pa bi prevzela uprava Soda. Holding bi moral vse postopke za prenos pravic in obveznosti AUKN na holding izvesti v štirih mesecih.
V treh mesecih bi k holdingu pripojili DSU in na holding prenesli premoženje Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP), ki bi prenehala obstajati.

Kad samostojna družba znotraj holdinga
Predlog določa, da bi bila Kapitalska družba (Kad) v okviru holdinga samostojna pravna oseba, njen edini delničar pa holding. Naloge skupščine Kada bi izvajala uprava holdinga. Nadzorni svet Kada bi imel šest članov, izmed katerih bi tri izvolili na predlog holdinga, dva na predlog zveze oz. organizacije upokojencev na ravni države in enega na predlog sindikalne zveze oz. konfederacije, reprezentativne za območje države. Predsednika in namestnika predsednika nadzornega sveta bi nadzorni svet izvolil izmed članov, ki so bili izvoljeni na predlog holdinga.
Način oblikovanja predlogov za nadzornike bi določal statut družbe. Če omenjene interesne skupine predloga ne bi podale skladno s statutom, bi o izvolitvi manjkajočih nadzornikov odločala skupščina po lastni presoji.

Kad vsako leto 50 milijonov evrov Zpizu
Kad bi vsako leto Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) nakazal 50 milijonov evrov. Poleg tega bi Kad za to nakazilo oblikoval rezerve, vredne 10 odstotkov kupnine, ki bi jo dobil Kad pri prodaji svojega premoženja. Z dnem preoblikovanja Soda v holding bi se na holding prenesli kapitalska naložba, ki jo ima država v Kadu, in tudi naložba Kada v Modri zavarovalnici. Holding bi v treh mesecih izvedel vse potrebno za povečanje osnovnega kapitala Kada v vrednosti osnovnega kapitala Modre zavarovalnice.

V mesecu dni po uveljavitvi zakona bi bil imenovan nov nadzorni svet Kada, v enem mesecu od imenovanja tega nadzornega sveta pa nova uprava Kada. S prenosom naložbe v Kadu na holding bi se na Modro zavarovalnico preneslo tudi upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Holding bi imel skupščino, katere naloge in pristojnosti bi prevzela vlada, ter tričlansko upravo in devetčlanski nadzorni svet.

Državni zbor bo imenoval nadzornike ...
Nadzornike bi imenoval DZ, in sicer štiri člane na predlog vlade, izmed katerih bi enega predlagal ESS, štiri poslanske skupine in enega komisija za nadzor javnih financ. Nadzorniki bi imeli petletni mandat z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.

... ter jih na predlog vlade lahko odpoklical
Nadzornike bi lahko na predlog vlade DZ-ja kadar koli odpoklicali, če bi pozneje ugotovili, da oseba ne izpolnjuje pogojev, huje krši obveznosti, trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije, če ne opravlja nalog, določenih v tem zakonu in aktih upravljanja iz tega zakona ter zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ali če opravlja te naloge nevestno in nestrokovno.

Mednarodni razpis za upravo
Člane uprave bi izbrali na podlagi mednarodnega javnega razpisa, ki bi ga objavil nadzorni svet. Imeli bi štiriletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja. Za razrešitev članov uprave bi se uporabljale določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe.

Manjkajoča strategija upravljanja naložb
Strategijo upravljanja naložb za obdobje od treh do petih let bi na predlog vlade sprejel DZ. Predlog strategije bi pripravila uprava holdinga in ga po potrditvi na nadzornem svetu posredovala finančnemu ministrstvu v pregled in uskladitev z drugimi resorji. Ministrstvo bi nato usklajen predlog strategije posredovalo vladi.

Na podlagi strategije pripravljeni letni načrti
Holding bi lahko, po enakem postopku kot strategijo, ločeno pripravil tudi predloge strategije za posamezne naložbe. Na podlagi strategije bi uprava holdinga pripravila letni načrt upravljanja naložb, ki ga bi moral potrditi nadzorni svet.
Potrebna soglasja nadzornikov in vlade
Uprava bi morala za pridobivanje naložb, vrednih več kot 20 milijonov evrov, in razpolaganje z njimi dobiti soglasje nadzornega sveta, za vsako prodajo naložbe, vredne več kot 20 milijonov evrov, pa tudi soglasje vlade.

Pred pridobivanjem naložb in razpolaganjem z njimi bi moral vrednost naložbe, katere knjigovodska vrednost znaša več kot dva milijona evrov, oceniti pooblaščen ocenjevalec.

Kadar bi knjigovodska vrednost naložbe znašala več kot 20 milijonov evrov oz. več kot 25-odstotni delež v osnovnem kapitalu, bi bilo treba poleg ocene opraviti tudi skrbni finančni, pravni in organizacijski pregled družbe. Če tega pregleda ni mogoče opraviti zaradi določb drugih zakonov, bi morala uprava holdinga pridobiti zunanjo oceno vrednosti naložbe in oceno tveganj.