Stroški zdravljenja lahko 'gredo do neba'. Foto:
Stroški zdravljenja lahko 'gredo do neba'. Foto:
false
Varnostna oprema je pri delu obvezna.

Zneski so lahko vrtoglavo visoki - tudi do 75 tisoč evrov - in podjetnike lahko pahnejo v stečaj, čeprav je bil za nesrečo kriv delavec.

Regresne zahtevke lahko od podjetnikov zahtevata zavod za zdravstveno zavarovanje in zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če se delavec pri delu poškoduje zaradi malomarnosti ali naklepa delodajalca. "Če na primer nekdo stopi na milo, ki je bilo tam nastavljeno, in pade, podjetnik odgovarja za nesrečo, ki se je zgodila. Dokazati, da ni šlo za naklep, ni težko, veliko težje je dokazati, da to ni bila malomarnost podjetnika," razlaga direktor podjetja KGL Bojan Železnik.

Najteže je dokazati, da ni šlo za malomarnost. Bojan Železnik je imel težave tudi na sodišču: "Zdravstvena in pokojninska zavarovalnica sta me tožili na istem sodišču, na istem hodniku. V levi razpravni dvorani sem tožbo izgubil, na drugi strani sem jo dobil. Šlo je za isti primer na sodišču."

Stroški več tisoč evrov
Stroški zdravljenja ali plačevanja invalidskega zavarovanja lahko hitro presežejo več tisoč evrov. Regresni zahtevki največ težav povzročajo samostojnim podjetnikom, ti namreč v primeru hude nesreče odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.

Sodnik lahko določi tudi rento, ki jo mora podjetnik plačevati do konca življenja ponesrečenca. To lahko pomeni, da tudi ko se podjetnik upokoji, mora ponesrečencu še vedno plačevati odškodnino.

Obrtna zbornica Slovenije: Plačilo stroškov zdravljenja naj bo omejeno
OZS predlaga, da se ob spreminjanju pokojninske in zdravstvene zakonodaje izenačijo vsi delodajalci. Regresni zahtevki za vse oblike, razen naklepa, naj se krijejo iz naslova posebnega prispevka za poškodbe pri delu, ki ga delodajalci mesečno plačujejo v znesku 0,53 odstotka od plače oziroma od zavarovalne osnove. Napovedujejo tudi, da bodo skupaj s poslanskimi skupinami izkoristili pobudo o ustavni presoji, če pri urejanju vprašanja regresnih zahtevkov ne bo mogoče doseči dogovora.

V drugih, primerjalnih državah so zneski omejeni navzgor. "Predvsem je zelo jasno, v katerih primerih lahko zavarovalnice te zahtevke sploh dajo, zato da se izognemo nepotrebnim sporom na sodiščih, ki jemljejo čas in denar," pravi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer.

Seveda pa delodajalska združenja nikakor ne zagovarjajo malomarnih podjetnikov, ki niso ustrezno poskrbeli za varnost pri delu.