Oktobrski primanjkljaj prihaja po avgustovskem presežku v znesku 74,6 milijona evrov in septembrskem v vrednosti 6,7 milijona evrov. Foto: Pixabay
Oktobrski primanjkljaj prihaja po avgustovskem presežku v znesku 74,6 milijona evrov in septembrskem v vrednosti 6,7 milijona evrov. Foto: Pixabay

V skladu s sprejetim proračunom je proračunski primanjkljaj za letos določen v vrednosti 839,3 milijona evrov oz. 2,1 odstotka BDP-ja. Julija je sicer ministrstvo za finance (MF) sporočilo, da bi lahko bil primanjkljaj ob koncu leta nižji, znašal bi lahko 714 milijonov evrov.

Proračunski prihodki so oktobra dosegli 739,1 milijona evrov, kar je 89,4 milijona evrov manj kot pred letom dni. V desetih mesecih so se proračunski prihodki ustavili pri 6,84 milijarde evrov, kar je 165,6 milijona evrov oziroma 2,4 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Lani smo namreč dobili več evropskega denarja, saj Bruselj za novo finančno perspektivo še ni dokončno potrdil akreditacijskega sistema.

Davki so v tej vsoti predstavljali 5,98 milijarde evrov in so bili glede na isto obdobje lani višji za 2,8 odstotka oziroma za 165,3 milijona evrov.

Manj evropskega denarja se pozna
Odhodkov je bilo na drugi strani oktobra za nekaj manj kot 750,9 milijona evrov oziroma za 78,8 milijona evrov manj kot oktobra lani. V 10 mesecih so odhodki iz proračuna skupaj dosegli skoraj 7,38 milijarde evrov, kar je 483,2 milijona evrov oz. nekaj nad šest odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Manjši odhodki so šli na račun manj investicijskih transferjev. Razlog za to je prav tako izpad ob prehodu na izvajanje nove finančne perspektive.

Največja preseganja pa ima proračun na področju plač in drugih izdatkov zaposlenim. Ti stroški so večji predvsem zaradi višjega izplačila regresa v juniju in stroškov dela, povezanih z migracijami v prvih mesecih leta.