Čeprav je predsednik Feda Ben Bernanke prejšnji teden povedal, da so razmere na trgu dela daleč od normalnih, je že tretji mesec zapored število novih delovnih mest preseglo 200 tisoč. Podatek za december in januar je bil popravljen navzgor - v resnici je bilo ustvarjenih 61 tisoč več služb od prve ocene. Stopnja brezposelnosti je ostala 8,3-odstotna, kar je triletno dno.

Slab začetek, dober konec
Finančni trgi so nadaljevali rast in s tem dokončno pozabili na stresen začetek tedna, ko so se vlagatelji prestrašili črnogledih napovedi o letošnji kitajski gospodarski rasti, še bolj pa možnosti, da se Atene ne bodo dogovorile z zasebnimi upniki o delnem odpisu oziroma prestrukturiranju dolga. Delnice in surovine so v petek porasle, varne obveznice pa izgubile privlačnost. Optimizem se je ujemal še z uspešnim dogovorom Grčije z zasebnimi upniki - več kot 90 odstotkov zasebnih vlagateljev je privolilo v visoko izgubo, s čimer se je Grčija izognila bankrotu.

S&P v treh letih za več kot 100 % navzgor
Širši newyorški delniški indeks S&P 500 se je v petek zvišal za tretjino odstotka, na 1.370 točk. Točno tri leta prej je omenjeni indeks na vrhuncu finančne krize dan končal pri 676 točkah oziroma na 12-letnem dnu. Tudi na evropskih borzah so delniški indeksi včeraj (tretji dan zapored) krenili navzgor, čeprav so bili podatki o februarski industrijski proizvodnji v Franciji, Italiji in Veliki Britaniji slabši od pričakovanj.

Brent zadnji teden pridobil 1,88 %
Surovine na čelu z bakrom in nafto so se prav tako podražile. Za 159-litrski sod nafte vrste brent je bilo treba plačati tudi 126,37 dolarja. Zadnji teden se je cena zvišala za 1,88 odstotka. Rasti (na tedenski ravni šesti plus v zadnjih sedmih tednih) ni ustavil niti podatek o večjem januarskem trgovinskem primanjkljaju ZDA od pričakovanj, saj je na ponudbeni strani še naprej negotovost zaradi napetosti v Iranu.

Visok trgovinski primanjkljaj na Kitajskem
Tudi Kitajska je imela februarja večji primanjkljaj od pričakovanj. Evropska dolžniška kriza je prizadela izvoz, ki je porasel le za 18,4 odstotka, medtem ko je uvoz v primerjavi z istim lanskim obdobjem poskočil kar za 39,6 odstotka. Trgovinski primanjkljaj je bil največji po letu 1989. Osrednja kitajska banka utegne še ta mesec spet znižati stopnjo obvezne rezerve, ki jo morajo imeti poslovne banke. To bo že tretje znižanje v zadnjih štirih mesecih.

Le kam se bo obrnilo zlato?
Zlato je ob koncu tedna doživelo burne pretrese, "vožnjo" do 1.677 dolarjev (šesttedensko dno) in - kljub naraščanju vrednosti dolarja - nazaj nad 1.710 dolarjev, kar je bilo povezano tudi z rastjo nafte. Vzrok za nekaj minut panike je bila novica o ugodni sliki ameriškega trga dela, kar je nov udarec za tiste, ki pričakujejo tretji krog kvantitativnega sproščanja. Skeptiki menijo, da bo zlato kmalu preizkušalo mejo 1.650 dolarjev, kjer je imelo podporo ob prejšnjem popravku, medtem ko optimisti verjamejo v nadaljnjo rast, saj naj bi nižje cene privabile kupce.

Gorenje optimizira proizvodnje stroške
Trgovanje na Ljubljanski borzi se je drugi teden zapored končalo z rastjo, kar je za slovenski kapitalski trg po vseh padcih že skorajda uspeh. Toda promet je tako nizek, da bi bilo smešno govoriti o vrnitvi optimizma. Indeks SBI TOP je pridobil nekaj več kot pol odstotka, čeprav so se Krkine delnice pocenile (za 0,77 %). Med blue chipi je največ pridobilo Gorenje (več kot šest odstotkov), sledi pa Nova KBM (+3,9 %). Iz Gorenja so sporočili, da bodo do septembra preselili proizvodnjo štedilnikov iz tovarne v Lahtiju na Finskem v svojo tovarno kuhalnih aparatov Mora Moravia na Češkem, s čimer želi podjetje optimizirati proizvodnje stroške.