Evropski denar, ki ga drugim programom ni uspelo v celoti porabiti, so prenesli na podjetniški sklad. Foto: Reuters
Evropski denar, ki ga drugim programom ni uspelo v celoti porabiti, so prenesli na podjetniški sklad. Foto: Reuters

"Razveseljiv je podatek, da so okoli četrtina koristnikov podjetja, ki so mlajša od petih let, med njimi se najdejo tudi podjetja, mlajša od enega leta, kar pomeni, da podjetniška aktivnost obstaja in je tudi za te skupine na voljo nekaj finančnih sredstev," je povedala direktorica sklada Maja Tomanič Vidovič.

Največji delež, kar 84 odstotkov spodbud, bo tudi letos na voljo v obliki garancij za zavarovanje bančnih posojil, kar podjetjem omogoča, da hitreje pridejo do njih. Po besedah direktorice sklada ima takšno posojilo ugodnejše zavarovanje in ugodnejšo obrestno mero.

Največ dela imajo zato prav na tem segmentu, saj kombinirajo javni denar z bančnim, kar je zlasti opazno predvsem v širšem financiranju različnih oblik naložb oz. tekočega poslovanja podjetij, je pojasnila. Pet odstotkov je bilo tudi mikroposojil, ki omogočajo hitro kreditiranje za manjše likvidnostne težave.

Dobra desetina spodbud je šla predvsem mladim podjetjem, in sicer v obliki zagonskih spodbud ob ustanovitvi podjetja ali za nadaljevanje in vstop na trg v obliki semenskega kapitala. Manjši del spodbud je bil tudi v obliki tveganega kapitala za zagonska podjetja.

Želijo razvijati problemska območja
Letos pa bo po besedah Tomanič Vidovičeve na voljo celo okoli 131 milijonov evrov, saj je večina neporabljenega evropskega denarja iz drugih programov prešla k njim.

"Garancij bo tako še več. Nekaj več bomo razpisali mikroposojil, a ne več za vse ciljne skupine, saj ne želimo biti še ena banka, ampak želimo podpreti predvsem ciljne skupine, ki so šibkejše in se še razvijajo, a niso deležne toliko bančnih posojil. Gre predvsem za podjetja s socialno vsebino, tudi za določena podjetja iz problemskih območij, nadaljujemo pa tudi vse spodbude, ki jih imamo na voljo za mlada inovativna podjetja," je načrte za letos razkrila direktorica sklada.

Ob tem bodo spodbude za zagonska podjetja razširili tudi na tista podjetja, ki nastajajo v problemskih območjih, saj želijo mlade podjetnike prepričati, da ostanejo v svojih regijah in skušajo tam s svojimi poslovnimi zgodbami ohraniti razvoj.

Pozitivni učinki spodbud
Prej omenjeni obseg spodbud, predviden za letos, bo zadoščal za podporo okoli 1.234 podjetij. 38 milijonov evrov bo namenjenih mladim podjetjem, kar bo pokrilo potrebe 443 tovrstnih podjetij, med njimi bo okoli 10 milijonov evrov rezerviranih tudi za zagonska podjetja.

Kot ugotavljajo na Podjetniškem skladu, doslej podprta podjetja od leta 2007 kažejo večinoma pozitivne makroekonomske učinke. Po njihovih podatkih so v tem času sodelujoča podjetja ohranila več kot 84.000 ter ustvarila skoraj 6.800 novih delovnih mest, dodano vrednost na zaposlenega pa je v času treh let po naložbi povečala za 14 odstotkov.