Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.5 od 13 glasov Ocenite to novico!
Študije s področja politične psihologije in vedenjske ekonomije kažejo, da ljudje ideala družbe, v kakršni bi si želeli živeti, ne vidijo v popolni enakosti, ampak zagovarjajo določeno stopnjo ekonomske razslojenosti. Foto: Val 202
       Ljudje bolj odobravajo pravično neenakost kot pa nepravično enakost.       
 Dr. Mark Sheskin, soavtor študije z Univerze Yale
"Ljudje naj se le pritožujejo in tarnajo, da živijo v najslabši državi na svetu. A naj se po tihem zavedajo, da v resnici ni tako, " pravi pesnica in filozofinja Katja Perat o neenakosti. Foto: Val 202
“Mlade moti družbena neenakost. Sebe dojemajo kot Robine Hoode, a se ne udeležujejo volitev. V resnici so podobni Petru Panu,” pravi dr. Urban Boljka, raziskovalec na Inštitutu RS za socialno varstvo. Foto: Val 202

Pravična neenakost ali nepravična enakost?

Podcast Vala 202
4. julij 2018 ob 16:17
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ekonomska neenakost ljudi po večini ne moti, če zraven ne občutijo tudi nepravičnosti. Pravična neenakost naj bi prepričala več ljudi kot nepravična enakost, ugotavljajo v novem podkastu Frekvenca X Vala 202. Je torej Robin Hood živel v zmoti?

Britanska dobrodelna organizacija Oxfam, ki se bojuje proti revščini, je januarja letos objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da ima 42 najbogatejših ljudi na svetu enako premoženja kot 3,7 milijarde ljudi, ki so revnejša polovica človeštva. V ZDA je razhajanje med bogatimi in revnimi še izrazitejše, saj imajo trije najbogatejši Američani (Bill Gates, Jeff Bezos in Warren Buffett) pod palcem enako količino premoženja kot 160 milijonov revnejših državljanov, ki skupaj sestavljajo polovico prebivalcev države.

Podkast Vala 202 z naslovom Pravična neenakost lahko poslušate tukaj.

V poročilu opozarjajo tudi, da se je med letoma 2006 in 2015 premoženje milijarderjev kljub krizi povečevalo kar šestkrat hitreje kot dohodki običajnih ljudi. Novi milijarderji so se v zadnjem letu rojevali z rekordno hitrostjo – en novinec na dva dni. Prav tako je kar 82 odstotkov novega bogastva, ustvarjenega v zadnjem letu, končalo pri enem odstotku najbogatejših. Izvršni direktor podjetja v ZDA zdaj zasluži povprečno 350-krat več kot tipični delavec, čeprav je pred pol stoletja povprečno zaslužil le dvajsetkrat več.

Papež Frančišek ob teh podatkih opozarja, da je družbena neenakost pomemben vir zla. Vendar velika ekonomska neenakost ni slaba le iz moralnih razlogov, ampak tudi iz povsem praktičnih, saj je za dobro delovanje ekonomije in demokracije zelo pomembno, da ima država obsežen srednji sloj družbe.

Razporeditev bogastva
A zakaj se ljudje ne upremo tako velikim razlikam v bogastvu? Študije namreč krepko kažejo, da je težnja po uravnoteženi razporeditvi dobrin univerzalna pri ljudeh vseh kultur. Primatolog Frans de Waal je ugotovitve slikovito povzel v trditvi: "Robin Hood je imel prav. Najgloblja želja človeštva je, da se bogastvo razporedi."

Pri delitvi bogastva v manjših skupinah se ljudje praviloma zavzemajo za uravnilovko, pri razporeditvi dobrin v velikih skupinah pa so do neenakosti prizanesljivejši. Študije s področja politične psihologije in vedenjske ekonomije kažejo, da ljudje ideala družbe, v kakršni bi si želeli živeti, ne vidijo v popolni enakosti, ampak zagovarjajo določeno stopnjo ekonomske razslojenosti.

Rezultati so podobni za ljudi različnih političnih prepričanj in starosti, pri čemer gre seveda za bistveno nižjo stopnjo neenakosti, kot jo srečamo v resničnem svetu. V eni izmed študij so za ZDA ugotovili, da se ljudje povprečno zavzemajo, da bi imelo najbogatejših 20 odstotkov prebivalcev 30 odstotkov vsega premoženja, medtem ko bi imelo najrevnejših 20 odstotkov le 10 odstotkov premoženja.

Pravična neenakost
V raziskavi z naslovom Why people prefer unequal societies (Zakaj so ljudje bolj naklonjeni neenakim družbam), objavljeni leta 2017 v reviji Nature Human Behaviour, raziskovalci zagovarjajo hipotezo, da ekonomska neenakost ljudi večinoma ne moti, če zraven ne občutijo tudi nepravičnosti. Ljudi naj ne bi motila ekonomska neenakost kot taka, ampak predvsem občutek nepravične obravnave. Soavtor študije Mark Sheskin je za Val 202 pojasnil: "Včasih je enakost v nasprotju s pravičnostjo. Naj pojasnim. Če dva človeka opravljata skupno dejavnost, sta na primer solastnika pekarne in eden dela pet dni v tednu, drugi pa preostala dva dneva, potem je pričakovano, da si prvi zasluži tudi večji zaslužek, saj dela več. Enako plačilo obema bi bilo zaradi drugačnega obsega dela nepravično. Za bolj delovnega je pričakovati tudi višji družbeni položaj. Tudi sam menim, da je na svetu ogromno ljudi, ki delajo več kot jaz, opravljajo koristnejše delo in si zato zaslužijo pošteno plačilo, višje od mojega. Prav zato ljudje bolj odobravajo pravično neenakost kot pa nepravično enakost."

Pri loterijskih zadetkih se nam namreč ne zdi nepravično, če en sam posameznik pobere večino denarja, saj gre za naključno izbiro, ne za posledico vrednotenja ali nagrajevanja. Nasprotno pa večinoma ne sprejemamo stanja, da bi dolgoročno vsi zaslužili enako, ne glede na vloženi trud in zasluge.

Ko so preučevali, kako bi otroci razdelili pet bombonov med dva fanta, da bi ju nagradili, ker sta pospravila sobo, so ugotovili, da bi vsakemu dodelili po dva, en bombon pa bi pustili nerazporejen. Če pa so jim povedali, da je bil eden izmed dečkov bolj zavzet pri delu, so mu brez težav dodelili več bombonov kot drugemu.

(Ne)enakost in politika
Vendar situacije odločanja v resničnem svetu nikakor niso tako preproste, kot je ocenjevanje truda in zavzetosti pri delu. Kar zdaj najbolj motivira politični boj, je prav interpretacija pravičnosti v družbi. Progresivne stranke in politiki praviloma zagovarjajo ukrepe, ki bi družbo naredili pravičnejšo za vse, konservativne stranke pa nagovarjajo tiste, ki se jim zdijo takšni progresivni ukrepi pretirani in zato nepravični.

Na volitvah običajno zmaga stranka, ki ji pri večini volivcev uspe vzbuditi občutek, da bo najbolje poskrbela za pravičnost v družbi. Kaj to konkretno pomeni, je odvisno od številnih dejavnikov in se v času seveda spreminja. V nekem trenutku volivci pravičnost interpretirajo kot enakost vseh pred zakonom, v drugem kot vzpostavitev razmer za enakopravno podjetništvo, v tretjem pa morda kot pristop, ki pri skupnih odločitvah upošteva tudi generacije, ki šele prihajajo.

Trumpovi volivci v ZDA in njihovi somišljeniki v drugih državah imajo, denimo, občutek, da neupravičeno izgubljajo status v družbi, čeprav so pridni in delovni državljani. Po njihovem občutku za pravičnost se jim godi krivica, ker se pravila v družbi spreminjajo tako, da imajo prikrajšane skupine ljudi zdaj posebne privilegije. Čustveno to dojemajo enako, kot če se nekdo vriva v vrsto, v kateri sicer vsi drugi pridno čakajo.

Narava kapitalističnega sistema
Občutek za družbeno pravičnost nam omogoča, da učinkovito delujemo v velikih skupinah. Po drugi strani pa so prav različne interpretacije pravičnosti pomemben vir konfliktov v družbi. Ko si zamišljamo idealno razporeditev premoženja v družbi, nas prav občutek za pravičnost največkrat privede do tega, da zagovarjamo določeno stopnjo ekonomske neenakosti med ljudmi.

Ekonomist Thomas Piketty je v odmevni knjigi Kapital v 21. stoletju na podlagi podrobne analize podatkov pokazal, kako je v sami naravi kapitalističnega sistema, da se bogastvo počasi kopiči pri najbogatejših. A ker boljšega ekonomskega sistema, kot je kapitalistični, za zdaj ne poznamo, predlaga uvedbo univerzalne progresivne obdavčitve dohodkov in premoženja, ki bi omejevala pretirano akumulacijo bogastva pri peščici ljudi.



Dr. Sašo Dolenc in Luka Hvalc, Val 202
Prijavi napako
Komentarji
eMZe
# 05.07.2018 ob 06:31
Homo Sapiens še ni zrel za družbo zdrave neenakosti.
Pravzaprav ni zrel za nobeno obliko družbe. Živi v tisti, ki jo trenutno ima, vedno pa bi rad imel neko drugačno. Po možnosti tako, kjer bi želeči osebek vladal (solil pamet, nabijal dajatve, jemal žene/može, zahteval desetino) drugim osebkom.
Lobo
# 04.07.2018 ob 19:27
Izvršni direktor podjetja v ZDA zdaj zasluži povprečno 350-krat več kot tipični delavec, čeprav je pred pol stoletja povprečno zaslužil le dvajsetkrat več.

Zato pa sedaj obstaja možnost, da bo naslednja predcenica ZDA demokratični socialis. Poglejte kaj je o Alexandria-Ocasio-Cortez na začetku članka napisal mogočni CNN.

(CNN)And you will know her name.( poznali boste njeno ime)

https://edition.cnn.com/2018/06/27/polit
ics/who-is-alexandria-ocasio-cortez/index.html

Da tako ne gre več dalje, je jasno tudi Gates-u in Buffett-u, za Bezos-a nebi rekel.
Čisto vsaka družba deluje po dokaj podobnih principih, so pa nekatere manj egalitarne, kot je slovenska.
Lobo
# 04.07.2018 ob 21:08
Ga že ni več (članka), očitno malo premočna zadeva celo za CNN.
pedalski
# 05.07.2018 ob 02:12
Ekonomska neenakost je slaba za gospodarstvo, pri majhnih državah še toliko bolj očitno. To pomeni zmanjšanje kupne moči, saj peščica bogatašev ne bo porabila toliko, kot bi množica manj bogatih, ki imajo skupno isto denarja. Zato je izdelke in storitve v taki državi težko prodati, zato trg začne propadati. Lepo vidimo v Sloveniji, kjer glavna ovira podjetništvu ni davčna obremenjenost ali kaj podobnega, problem je, ker je izdelke zelo težko prodati v Sloveniji in večina podjetij dela za tuje trge. Američan bo kupil še največje sranje, za Slovenca pa je potrebno mnogo več truda in denarja, da se redko izplača.
mmeeddoo
# 05.07.2018 ob 00:15
Jaz vidim težavo, da mnogi nimajo zdrave ali sploh kakšne druge meje.

Eni večkrat na leto hodijo na večtedenske drage počitnice s celimi familijami, doma imajo floto dragih avtov in nepremičnin, ter hazardirajo z naložbami, ... med tem, ko več deset delavcev dela v njihovi firmi, v treh izmenah, v človeku neprimernih pogojih (vročina, mraz, prepih, hlapi, ... ), za minimalca.

Delavcu omogočite človeku primerno življenje, da si lahko v življenju kupi stanovanje, delujoč avto, omogoči družino in letne počitnice, pa se ne bo obregnil v vaš 500.000 € vreden, na Češkem registriran avto.
Krimsky
# 04.07.2018 ob 21:11
Ali menite, da bi deseterica lastnikov sveta …
~
… potem pa odnehala in dejala: »Zdaj pa nehajmo tekmovat, zdaj imamo pa dovolj«?

Seveda ne, »oko se ne nasiti z gledanjem in uho ne s poslušanjem« [ Kohelet], … in če postaneš lastnik galaksije, se začneš takoj razgledovati še po sosednjih dveh.

Bo pa res zabavno takrat, ko bo svet last enega človeka … ker ne bo imel nič več kot kdorkoli drug …
ElTorro
# 05.07.2018 ob 11:53
Ekonomska neenakost je slaba za gospodarstvo

Zato je Kuba - verjetno najbolj "enaka" država na svetu - primer cvetočega gospodarstva?
deželan
# 05.07.2018 ob 09:41
Ko se sprašujemo kje je vzrok za neenakost se lahko tudi vprašamo kam gre zaslužek.

Od vsega kar podjetja ustvarijo morajo plačati dajatve, dajatve plačujejo tudi prejemniki plače in če smo korektni od vsega ustvarjenega ostane čisti neto slabih 20%, kar 80% pa gre državi. Davki, trošarine, prispevki, dohodnine .... !
Država ima veliko orodij s katerimi prerazporeja kar podjetja ustvarijo ima tudi veliko orodij s katerimi ustvarjalce nadzira ( inšpekcije, davčna uprava, agencije, nevladne organizacije ipd) in tako je prav. Kljub temu pa politika grozi, kako vsa nevarnost prihaja iz gospodarstva torej želi zase kar celotni oder in vešče zavaja, da je za vse kriv človek iz gospodarske dejavnosti. Histerija ki jo vsiljujejo ima ozadje, saj kaže da želijo politiki prevzeti še vodenje podjetij seveda pod pogoji, da nebi nič odgovarjali in nebi nosili nobenih posledic.
deželan
# 04.07.2018 ob 21:51
V primerjavi z drugimi živalmi ima človek visoko razvite možgane, sposobne abstraktnega mišljenja in samoopazovanja. Um je aspekt razuma in zavesti, ki se kaže kot kombinacija misli, doživljaja, spomina, čustev, volje in domišljije, skupaj z vsemi podzavestnimi miselnimi procesi. Tako kot nismo vsi ljudje enaki fizično, nimamo enake umske sposobnosti. Sled tega prihaja dorazlik. Razlike nastanejo tudi z krajo, poneverdbo, goljufija a to se danes da odkriti, kaznovati in sanitrati, le država mora biti dovolj močna da preganja goljufe. Tudi razlike, i jih ustvari prosti trg dan danes lahko družba obvladuje z davčnim sistemom - dohodnino ipd.
Ustanovitelj Facebooka je Mark Zuckerberg je prišel sam do spoznanja, da so potrebne spremembe, saj preveliko nakopičeno bogastvo pri posamezniku ni dobro. Za odpravo teh anomalijo imamo že vsa potrebna orodja - davčne stopnje, le politika jih mora uporabiti. Kljub temu se rojevajo nove ideje, ki pa so kontraproduktivne in gredo v smeri uničenja napredka, saj v njem vidijo zlo, ki ga poimenujejo razlike. Da bi odpravili razlike, tako kot je to počel komunizem uvajajo enoumje a bolj zato, ker so nesposobni ustvarjanja, znajo pa spredati in podrejati ter si ustvariti privilegije, ki so običajno večja kot jih imajo bogataši.
Slovenija spada med države, kjer so razlike med najmanjšimi in se bolj ubadamo z problemi kako nagraditi umne, da nam ne bodo ušli na tuje. Brez umnih in sposobnih družba potone v zatohlo enakost -revščino.
RJSlo
# 04.07.2018 ob 17:33
Pravična neenakost ali nepravična enakost?
------------------------------------------
No ja. In, če že vaši kolegi nakladajo o ekonomski neenakosti bi lahko v članek dodali tudi par besed o ekonomski svobodi?

https://www.heritage.org/index/ranking

64. Slovenija
RJSlo
# 04.07.2018 ob 17:29
No ja. Zakaj ne začnete npr pri Džingisu? Ali pa francoski, španski, nemški, angleški vladarji? Oni so bili lastniki držav in imeli bistveno večje bogastvo kot ti današnji "ubogi" milijarderji. Omenite še ruske oligarhe in kitajske komunistične miliarderje.
lingam
# 05.07.2018 ob 18:04
Je pa zanimivo, precej pereča in aktualna problematika, pa (skoraj) nobenega zanimanja.
lingam
# 05.07.2018 ob 17:58
ZATO!
Problem je v tem, da ena od velesil zaradi svojih političnih in gospodarskih interesov svojevoljno razglaša embargo nad šibkejšimi SUVERENIMI državami, jim grozi in financira razne "revolucije", potem se pa pametnjakoviči naslajajo nad težavami žrtev.
Tudi Iranci so, kljub bogati kulturi in zgodovini očitno propalice nesposobne in jim vsak izgovor
'amerika je kriva' prav pride.
lingam
# 05.07.2018 ob 14:30
ElTorro 05.07.2018 ob 11:52
"Danes je minimalna plača 49% višja kot je bila pred desetimi leti. Življenjski stroški se niso niti približno dvignili za polovico."

To povej materam, ki pošiljajo otroke lačne spat!
Otrokom, ki ne vejo, da je morje slano!
Tistim ZAPOSLENIM, ki morajo hoditi na RK, da preživijo!
kingeston
# 05.07.2018 ob 14:12
v resnici je finančna 'enakost' merilo za nazadnjaško družbo. namreč povsod velja da če je folk enako premožen = reven.

in vsak z vsaj malo pameti v glavi razume da nekdo ki uspešno vodi podjetje z 1000+ zaposlenimi NE MORE niti NOČE delati za malce višjo plačo kot večina njegovih delavcev, ker je on v službi 24/7/365 in zagotavlja kruh vsem pod sabo, za razliko od njegovih delavčkov ki pridejo v službo za 8 ur in potem možgane na off do naslednjega delovnika.

kdor zagovarja neka brezvezna razmerja recimo 1:7 je samo favšen in umsko ne dojame, kaj je potrebno za vodenje takšnega podjetja ali kolektiva.
takšni ljudje so najbolj favšni in najbolj neumni ter nesposobni in niso pripravljeni niti 1% več narediti kot je najnujnejše minimalno, da jih še ne vržejo iz službe...
skratka lene propalice, ki jih najbolj od vsega diši tuj denar in tuji žulji.

edini problem je neenakost pred zakonom, počasna sodišča, bebasti zakoni in nepravna država.
ne pa ekonomska neenakost...
Janx
# 05.07.2018 ob 14:07
Velekapitalistom je vseeno ali eno ali drugo. V vsakem primeru zmagajo. Če ne drugače pa z atomsko bombo.
Največji uspeh desnice je v tem ,da je uspela nekako ovce prepričati ,da so v Sloveniji levičarji neki hudi kapitalisti (Bavčar pač ni levičar), medtem, ko se desnica trudi za reveže, znižuje davke (kar seveda prinaša korist samo najbogatejšim), ukinja javna naročila inp. Ko bodo zaključili in če jim uspe amerikanizacija bomo veseli, če bodo imeli naši otroci denar za prenavljat stanovanja, ki jim jih bomo zapustili. Ali pa bodo šli na cesto. V kapitalistični stopnji v ZDA je takih kar blizu 5 %, kar je za Evropo nepredstavljivo.
ElTorro
# 05.07.2018 ob 11:52
Delavcu omogočite človeku primerno življenje, da si lahko v življenju kupi stanovanje, delujoč avto, omogoči družino in letne počitnice, pa se ne bo obregnil v vaš 500.000 € vreden, na Češkem registriran avto.


Vedno se bo obregnil. Ker tako kot se dvigajo najnižje plače, se dviga pričakovanje glede "človeku primernega življenja". Danes je minimalna plača 49% višja kot je bila pred desetimi leti. Življenjski stroški se niso niti približno dvignili za polovico. Pa danes poslušamo popolnoma enako kot smo takrat - novodobno suženjstvo, plača ne omogoča človeku dostojnega življenja, bogati privatniki zatorajo delavce.

In če bo šla naslednjih nekaj let minimalna plača vsako leto gor za 5%, in bo čez pet let neto minimalec 800 EUR, bomo še zmeraj poslušali isto. Še zmeraj ne bo dovolj za človeka dostojno življenje, še zmeraj bodo novodobni sužnji.
In še zmeraj bo tisti na minimalcu bentil "jaz na minimalcu, on pa nov avto in jahta na morju".
TineB
# 05.07.2018 ob 11:01
Še enkrat: s polno ritjo je lahko srat.

Tile "ubogi mladi" imajo še vedno prepolne riti. Če jih ne bi imeli, bi namesto jamranja po internetu zganjali nemire in revolucijo na ulicah. In množično hodili volit ekstremiste & populiste, leve in desne.

Očitno nam ne gre tako hudo ... čeprav se delež mladih, ki volijo SDS, SNS, Levico itd vztrajno povečuje.
kingeston
# 05.07.2018 ob 16:03
Kuba je žrtev nepravičnih sankcij svetovnega šerifa!

seveda. za vse tegobe je kriva amerika. zakaj že?
če bi kuba želela poslovati s preostalim svetom to lahko komodt počne. ampak če pa želi z ameriko pa pač ne bo, ker so se američani tako odločili. še vedno pa lahko z vsem preostalim svetom.
ampak očitno niso sposobni, in ker so takšne propalice je najenostavneje reči 'amerika je kriva'. in so ovce zadovoljne...
lingam
# 05.07.2018 ob 14:33
ElTorro 05.07.2018 ob 11:53
"Zato je Kuba - verjetno najbolj "enaka" država na svetu - primer cvetočega gospodarstva?"

Kuba je žrtev nepravičnih sankcij svetovnega šerifa!
Wasabi
# 04.07.2018 ob 17:06
Desničarji znajo razložiti, da nismo vsi enako sposobni. ;)

So pač 3 najbogatejši Američani sposobni toliko, kot najrevnejših 160 mio;) To pač zgleda tako je!
BarakOrkbama
# 04.07.2018 ob 17:11
Je torej Robin Hood živel v zmoti?
Rad bi sano omenil, da Robin Hood ni "kradel bogatim in dajal revnim", ampak je kradel iz državne blagajine in denar vračal preobdavčenemu prebivalstvu.
Kazalo