Hoyer sicer končuje obisk v Sloveniji, ki ga je začel v četrtek. V dveh dneh se je srečal z različnimi sogovorniki, poleg predstavnikov vlade še z Banko Slovenije in občinskimi predstavniki. Danes se je sešel tudi s predsednico vlade Alenko Bratušek, ki je obljubila tudi okrepitev naporov za realizacijo že sklenjenih dogovorov z EIB-jem.

Na sestanku so bili navzoči tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik, državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko in eden izmed podpredsednikov EIB-ja Anton Rop.

Sodelovanje bi lahko bilo uspešnejše
Bratuškova je znova poudarila, da bi bilo lahko to sodelovanje uspešnejše in da je treba kar nekaj stvari premakniti na bolje. Veseli pa jo tudi pripravljenost EIB-ja, da v Slovenijo pošlje od dva do tri strokovnjake, ki naj bi prek tehnične pomoči pomagali spraviti dejavnosti na tem področju v hitrejši tek.

Omenjeni strokovnjaki naj bi bili dejavni predvsem na gospodarskem ministrstvu, v okviru katerega je tudi organ upravljanja s sredstvi EU-ja, in pri SID banki.

Premierka je tudi spomnila, da nekdanji premier Anton Rop septembra končuje službovanje pri EIB-ju, vlada pa namerava njegove izkušnje in znanje uporabiti tudi v prihodnje.

Veliko manevrskega prostora za okrepitev sodelovanja
Hoyer je med drugim ocenil, da so bili pogovori s slovenskimi sogovorniki zelo intenzivni. Čeprav je Slovenija v zadnjih 20 letih finančna orodja EIB-ja, merjeno na prebivalca, izkoristila bolje od katere koli druge članice EU-ja, priznava, da je manevrskega prostora za okrepitev sodelovanja še dovolj.

Poleg običajnih posojilnih orodij je Hoyer izpostavil predvsem oblike finančnega inženiringa, ko se povratna sredstva EIB-ja poveže z nepovratnimi sredstvi EU-ja in drugih evropskih finančnih okvirjev ter tako dopolni finančni učinek teh sredstev na raznih ključnih področjih.

Opozoril je tudi, da bi lahko črpanje posojil na podlagi lani podpisane pogodbe v vrednosti 500 milijonov evrov potekalo hitreje, zato je relevantne organe v Sloveniji spodbudil, da delujejo čim učinkoviteje. EIB pa lahko po Hoyerjevih besedah ponudi tudi tehnično podporo, saj je na banki veliko vrhunskih strokovnjakov za področja, kot sta varstvo okolja, energetika itd.

Prvi mož EIB-ja je ob obisku Slovenije prepoznal odločenost vlade in Banke Slovenije, da Slovenija sanira bančni sistem, tako da bo lahko EIB kmalu dobil širši nabor bančnih partnerjev. Slovenija pa je po njegovem mnenju na dobri poti.