Predloge za industrijski preporod v Sloveniji je pripravila strateška skupina Slovenija 5.0, ki so jo na GZS-ju ustanovili julija, zapisala pa v Manifest industrijske politike, ki ga bodo predstavili v torek na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju. Foto: BoBo
Predloge za industrijski preporod v Sloveniji je pripravila strateška skupina Slovenija 5.0, ki so jo na GZS-ju ustanovili julija, zapisala pa v Manifest industrijske politike, ki ga bodo predstavili v torek na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju. Foto: BoBo
false
Med predlogi GZS-ja na davčnem področju so tudi uvedba razvojne kapice, redefiniranje dohodninske lestvice, znižanje okoljskih in energetskih trošarin ter ohranitev vrednosti davčnih olajšav za podjetja. Želijo si tudi aktivno pomoč finančne uprave zavezancem, kadar ne vedo, kako ravnati. Foto: BoBo

"V Sloveniji je veliko pomanjkanje razprave o razvoju domače industrije, pa čeprav največ prispeva k izvozu," je opozoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marjan Mačkošek. Prav izvoz pa nas vleče iz krize, zato se mu ne zdi aktualno le vprašanje, kakšna bo industrija prihodnosti, pomembno je tudi, kako zagotoviti ustrezne razmere za njen preporod.

Podobno opozarja tudi Evropska komisija, ki je že na začetku lanskega leta države članice opozorila, naj prepoznajo velik pomen industrije za ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast.

Predloge za industrijski preporod v Sloveniji je pripravila strateška skupina Slovenija 5.0, ki so jo na GZS-ju ustanovili julija, zapisala pa v Manifest industrijske politike, ki ga bodo predstavili v torek na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju.

Predstavitev manifesta
Manifest industrijske politike daje vladi usmeritve na petih področjih: pri delovanju države, davčni politiki, kadrovanju, razvoju in internacionalizaciji, je povedal svetovalec generalnega direktorja GZS-ja Goran Novković.

Prvo poglavje dokumenta ima naslov Pametna država, govori pa o poslovnem okolju. Gre za prostorsko zakonodajo, privlačnost Slovenije za vlagatelje, prioritete pri strateških infrastrukturnih naložbah in prožnost na trgu dela. "Na teh področjih lahko javna uprava po našem mnenju največ pripomore k temu, da bo poslovno okolje za gospodarstvo boljše," je dejal Novković.

Nekatere manifestne predloge so predstavili že v preteklosti, kar nekaj pa je novih. Med njimi je uvedba t. i. zlatega naložbenega pravila, ki omogoča razvoj infrastrukture brez večjih oscilacij. Gre za enakomerno načrtovanje in izvedbo projektov prometne infrastrukture skozi daljše obdobje.

Med predlogi GZS-ja na davčnem področju so tudi uvedba razvojne kapice, redefiniranje dohodninske lestvice, znižanje okoljskih in energetskih trošarin ter ohranitev vrednosti davčnih olajšav za podjetja. Želijo si tudi aktivno pomoč finančne uprave zavezancem, kadar ne vedo, kako ravnati.

Razvojna politika mora biti pametna
Pametna mora biti tudi razvojna politika. Strategija pametne specializacije je tik pred potrditvijo, kot pomembno orodje pa je Novković izpostavil še povečanje sredstev za raziskovalni vavčer, ki podjetjem omogoča, da pri znanstvenoraziskovalnih ustanovah kupijo, kar potrebujejo.

Med predlogi na področju internacionalizacije pa so okrepitev teh programov, povečanje podpore sejemskim nastopom v tujini in okrepitev podpore SID-banke. Prenoviti je treba tudi sistem kadrovanja ekonomskih svetovalcev na slovenskih veleposlaništvih v tujini, saj bi morali imeti bistveno več izkušenj v gospodarstvu, so prepričani avtorji manifesta.

Razočaranje nad proračunskimi predlogi
Mačkošek je komentiral še predlog državnega proračuna za leti 2016 in 2017, ki je v teh dneh v obravnavi na sejah parlamentarnih delovnih teles. "Pričakovali smo razvojno naravnan predlog proračuna, a smo bili razočarani, saj je naravnan potrošniško," je dejal in dodal, da od politike zahtevajo, naj prepozna nujno potrebo po ustvarjanju in šele zatem po delitvi.